Jedro

Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da se pritožnik pritožuje samo zoper točko III izreka izpodbijanega sklepa, zato sta točki I in II izreka sklepa postali pravnomočni. Ob tem sodišče druge stopnje posebej opozarja, da vsebino sklepa o dedovanju predpisuje določba drugega odstavka 214. člena ZD. V skladu s to določbo naj sodišče prve stopnje v bodoče oblikuje izreke sklepov o dedovanju. Tudi glede izvedbe zapuščinske obravnave naj sodišče v bodoče upošteva določbo 205. člena ZD.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III. spremeni tako, da se črta četrti odstavek te točke, ki glasi: "Terjatev V.R. glede pogrebnih stroškov v višini 1.450,00 EUR so po zakoniti domnevi dediči priznali in jo lahko V.R. uveljavlja do dedičev izven zapuščinskega postopka v pravdnem postopku."

II. V presežku se pritožba zavrne ter potrdi izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. odločilo, da se na podlagi zakona razglasijo za dediče po dne 12. 9. 2018 umrlem Z.R. njegovi bratje V.R., R.R. in S.R. z navedbo osebnih podatkov dedičev, vsak do 1/3, pod točko II opisalo potek zapuščinskega postopka ter pod točko III navedlo nepremičnine in denarna sredstva, ki spadajo v zapuščino, zapisalo, da znaša skupna vrednost zapuščine 1.313,67 EUR, da so bili kot breme zapuščine upoštevani pogrebni stroški in stroški nagrobnega spomenika v skupnem znesku 6.000,00 EUR ter terjatev T. v višini 310,90 EUR, da so terjatev V.R. glede pogrebnih stroškov v višini 1.450,00 EUR po zakoniti domnevi dediči priznali in jo lahko V.R. uveljavlja do dedičev izven zapuščinskega postopka v pravdnem postopku ter da čiste vrednosti zapuščine ni ugotoviti in se sodna taksa ne odmeri.

2. Dedič R.R. vlaga pritožbo, in sicer navaja, da jo izpodbija v četrtem odstavku III. točke, ki govori o priznanju terjatev V.R. glede pogrebnih stroškov. Bistvo njegove pritožbe je, da ga ob smrti pokojnika Z.R. ni nihče od dedičev obvestil, da je brat umrl ter kje in kdaj bo pokopan. Tako mu niso omogočili odločanja o njegovem pokopu, saj bi sicer zahteval, da se pokoplje že v obstoječi družinski grob in s tem zmanjšajo tudi pogrebni stroški. Ne strinja se s trditvijo v četrtem odstavku 3. točke, da so dediči priznali terjatev V.R. glede pogrebnih stroškov v višini 1.450,00 EUR, saj nikoli ni podal kakršnekoli izjave o tem. Sodišče ga je res pozvalo, da poda izjavo, a je v odebeljenem tisku navedlo, da če sodišče v roku ne bo prejelo njegove izjave, bo štelo, da se k dedovanju po zakonu prijavlja in izdalo sklep o dedovanju, in da če v roku ne bo prejelo izjave o tem ali priznava prijavljeno terjatev, bo štelo, da terjatev brata V.R. ne priznava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da se pritožnik pritožuje samo zoper točko III izreka izpodbijanega sklepa, zato sta točki I in II izreka sklepa postali pravnomočni. Ob tem sodišče druge stopnje posebej opozarja, da vsebino sklepa o dedovanju predpisuje določba drugega odstavka 214. člena ZD1. V skladu s to določbo naj sodišče prve stopnje v bodoče oblikuje izreke sklepov o dedovanju2. Tudi glede izvedbe zapuščinske obravnave naj sodišče v bodoče upošteva določbo 205. člena ZD3. 5. V celoti je potrebno pritrditi pritožniku, da ga je sodišče pozvalo, da poda izjavo glede priznavanja prijavljene terjatve V.R. iz naslova pogrebnih stroškov v višini 1.450,00 EUR, z opozorilom, da v kolikor izjave ne bo podal, bo sodišče štelo, da terjatev brata ne priznava. Zapis sodišča v III. točki izreka sklepa v predzadnjem odstavku je v nasprotju s poprej povzetim pozivom sodišča. Zapis je protisloven in napačen, hkrati pa tudi ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju, zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo ter sklep spremenilo tako, da je ta odstavek črtalo iz izreka sklepa. Ker torej iz podatkov spisa izhaja, da pritožnik terjatve drugega dediča V.R. ni priznal, jo slednji lahko uveljavlja s posebno tožbo.

6. Glede pritožbenega očitka upoštevane višine pogrebnih stroškov in stroškov nagrobnega spomenika (tretji odstavek točke III. izreka) pa sodišče druge stopnje odgovarja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo vrednost čiste zapuščine zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki je v skladu s 25. členom ZST-1 ni odmerilo, saj je pasiva zapuščine (pogrebni stroški) višja od njene aktiva. Ugotavljanje čiste vrednosti zapuščine za potrebe odmere sodne takse pa sicer tudi ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.

7. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 214. člena ZD, kar je vplivalo na pravilnost sklepa o dedovanju (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot izhaja iz izreka (tretji odstavek 365. člena ZPP).

1 Zakon o dedovanju Ur. l. SRS št. 15/76 ter nadaljnje spremembe. 2 Vsebina, zapisana pod točko II izreka sklepa ne sodi v izrek sklepa, a ker tam zapisano ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve, in ker se pritožnik zoper II. točko izreka ne pritožuje, sodišče druge stopnje v to točko ni moglo posegati. 3 Zapisnik v spisu pod l. št. - 116 spisa.