Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Barbara Jernejčič Dolinar, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 13. maja 2024
1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022 se ne sprejme.
2.Ustavna pritožba zoper II., III. ter IV. točko izreka sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 987/2021 z dne 8. 3. 2022 v zvezi s IV., V. in VIII. do XIV. točko izreka sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 349/2012-I z dne 19. 10. 2020 se zavrže.
3.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.
* * *
Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
Senat je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana (2. točka izreka).
V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Rok Svetlič ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno. Sodnik Accetto je dal pritrdilno ločeno mnenje.
dr. Rok Svetlič Namestnik predsednika senata
1.Predlagano odločitev sem lahko podprl, čeprav ne brez drobnih zadržkov glede razumevanja obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je to v obravnavani zadevi zavrglo predlog za dopustitev revizije. Zato v ločenem mnenju na kratko pojasnjujem te zadržke, ki bi po moji presoji v nekoliko drugačni zadevi lahko vodili – ali celo morali voditi – v vsebinsko presojo Ustavnega sodišča, v kateri bi se slednje soočilo z določenimi poudarki iz razlogovanja Vrhovnega sodišča.
2.Razumem stališče Vrhovnega sodišča iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi – kot tudi v vrsti drugih podobnih primerov – pretirano dolg, prepreden z neupoštevno grajo dejanskih okoliščin, vsaj mestoma dolgovezen in hkrati nepovezan ter spisan kot revizija, ne pa kot predlog za njeno dopustitev. Vendar pa sem postal pri uvodnem delu te točke obrazložitve. Tam Vrhovno sodišče zapiše: "Že pregled zastavljenih vprašanj pokaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za tožnico v obravnavani zadevi. Ali povedano drugače: obča nepomembnost odgovorov na večino zastavljenih vprašanj izhaja že iz njih samih. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso tožnica ne uspe izkazati niti v utemeljitvi svojega predloga."
3.Ta uvod je skupaj z nadaljevanjem te točke obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče brati na dva načina.
4.Po enem bi lahko šteli, da je za Vrhovno sodišče predlog kot celota nedovoljen zaradi pomanjkljivosti njegovega pomembnega oziroma pretežnega dela. Ko v prvih dveh povedih citiranega dela obrazložitve poudarja, da večina odgovorov na zastavljena vprašanja ne bi presegla pomena konkretne obravnavane zadeve, s tem sicer hkrati implicitno sporoča, da pa bi vsaj nekatera vprašanja oziroma odgovori nanje ta pomen vendarle (lahko) presegli, a se z njimi – oziroma vsakim izmed vprašanj – konkretneje vendarle ne ukvarja. V skladu s tako razlago bi nadaljevanje te točke obrazložitve pomenilo dodatno ovrednotenje splošnih pomanjkljivosti vloge (povzetih tudi v uvodu 2. točke tega mnenja), zaradi katerih predlog – kot je Vrhovno sodišče sklenilo v 11. točki obrazložitve svojega sklepa – ni zadostil zahtevam kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti iz četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
5.Po drugi razlagi pa bi ta uvodni del skupaj z nadaljevanjem te točke obrazložitve morali razumeti kot utemeljitev stališča Vrhovnega sodišča, po kateri zahtevam ZPP vendarle ni zadostilo nobeno od postavljenih vprašanj. V skladu s to razlago bi šteli, da po presoji Vrhovnega sodišča za večino zastavljenih vprašanj to izhaja že iz njihove ubeseditve same, za vsa preostala vprašanja – ki bi sicer glede na svojo ubeseditev vsaj potencialno lahko presegla pomen konkretne zadeve – pa da je to mogoče razbrati iz njihove utemeljitve.
6.Zdi se mi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa to, na katerega od načinov je treba razumeti stališče Vrhovnega sodišča, pušča nekoliko odprto, saj se za razliko od nekaterih drugih tovrstnih odločitev res ne opredeljuje do vsakega vprašanja.[1] Povsem mogoče in morda celo najbolj verjetno se zdi, da je sklep Vrhovnega sodišča nekako želel vsebovati obe sporočili, torej tudi tisto, da predlog za dopustitev revizije na splošno ne sme biti dolgovezen in – pa čeprav le v večjem delu svoje vsebine – prepreden z očitno neustreznimi in neupoštevnimi navedbami. Da predlog za dopustitev revizije od Vrhovnega sodišča ne bi smel zahtevati iskanja igle v senu (oziroma morebiti utemeljenih navedb med mnogimi neutemeljenimi v dolgoveznih vlogah), je mogoče razbrati tudi iz doktrinarnih razmišljanj sodnikov.[2]
7.Ne da bi želel anticipirati svoj glas, še manj pa napovedovati končno vsebinsko odločitev pri morebitni vsebinski presoji, ocenjujem, da bi tako stališče Vrhovnega sodišča v upoštevnem primeru moralo voditi v sprejem meritorne odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče bi se ob tej presoji moralo soočiti z vprašanjem, ali je nedopustnost vseh vprašanj lahko utemeljena s problematičnostjo večine oziroma ali v pretežnem delu (očitno) neutemeljen predlog za dopustitev revizije že zato ne zadosti zahtevam iz šestega odstavka 367.b člena ZPP, pa četudi bi z določenimi napori – v skrajnem primeru z iskanjem igle v senu – Vrhovno sodišče iz njega lahko izluščilo tudi kako pomembno vprašanje, ki bi dopustitev revizije lahko utemeljevalo.
8.V tej zadevi sem sicer, kot je razvidno iz soglasne odločitve senata, vendarle lahko podprl odločitev, da se ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča ne sprejme v obravnavo, saj sem lahko pritrdil ugotovitvi, da je iz obrazložitve mogoče razbrati tudi drugo stališče, po katerem se je torej Vrhovno sodišče ustrezno opredelilo do vseh zastavljenih vprašanj in vsa ocenilo kot taka, da nobeno izmed njih ne zadosti zahtevam iz šestega odstavka 367.b člena ZPP. V takem primeru potem seveda v zvezi z odločitvami nižjih sodišč, če odločitev Vrhovnega sodišča ne vzbuja drugih ustavnopravnih pomislekov, ustavna pritožnica tudi ni ustrezno izčrpala razpoložljivih pravnih sredstev, kar v tem delu narekuje zavrženje ustavne pritožbe, kot izhaja iz izreka sklepa. Tisto zgoraj omenjeno "prvo" stališče, kolikor ga je mogoče zaznati v odločitvi Vrhovnega sodišča, pa bo po moji oceni prej ali slej vendarle terjalo tudi vsebinsko presojo Ustavnega sodišča.
dr. Matej Accetto
[1]Prim. denimo sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, 13. točka obrazložitve, v katerem se Vrhovno sodišče kljub podobni graji predloga izrecno opredeli do vsakega izmed (tam dvanajstih) izpostavljenih vprašanj.
[2]Glej denimo T. Pavčnik, Igla v senu, Pravna praksa, št. 8 (2022), str. 18.