12. 5. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe Viator & Vektor, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Gregor Simončič, odvetnik v Ljubljani, na seji 12. maja 2009

odločilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 1160/2005 z dne 19. 4. 2007 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 527/2003 z dne 24. 8. 2005 se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnice zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločitev Ministrstva za finance o potrditvi sklepa Carinskega urada Nova Gorica o dovolitvi obnove postopka uvoznega carinjenja po enotni carinski listini (v nadaljevanju ECL) in priloženem Potrdilu o prometu blaga EUR. 1. Na podlagi slednjega je bila pri carinjenju uvoženega blaga (novega osebnega avtomobila) uporabljena preferencialna carinska stopnja v višini 8,10 %. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP) zaradi ugotovitve nemškega carinskega organa, da ob uvoznem carinjenju predloženo Potrdilo o prometu blaga EUR. 1 ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti oziroma da blago nima porekla v smislu Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97, MP, št. 13/97 – Evropski sporazum).

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22., 23., 24. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Meni, da bi morala tako upravna organa kakor tudi sodišči v obravnavani zadevi presojati, ali je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP ter posledično v predhodnem postopku, v skladu s 147. členom ZUP, najprej razrešiti vprašanje ponarejenosti listine. Zato naj bi bila izpodbijana odločitev, da je v zadevi podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, očitno napačna. Organom, ki so odločali v tej zadevi, očita tudi opustitev naznanitve kaznivega dejanja davčne zatajitve oziroma ponarejanja listin. Meni, da je bila obnova postopka uvoznega carinjenja uvedena po poteku enomesečnega subjektivnega roka iz 263. člena ZUP. Vrhovnemu sodišču očita tudi, da se ni opredelilo do ugovorov pritožnice glede njene pasivne legitimacije v postopku carinjenja. Po mnenju pritožnice bi moral carinski organ, na podlagi 48. in 49. člena ZUP ter tretjega odstavka 4.a člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. – v nadaljevanju CZ), preveriti obstoj pooblastila za izpolnitev ECL. Vrhovno sodišče naj bi v enaki zadevi (sodba št. U 113/95 z dne 25. 3. 1998) odločilo drugače ter zavzelo stališče, "da špediter in pooblaščena oseba špediterja ni isto". Tudi Upravno sodišče naj bi v sodbi št. U 562/2002 z dne 24. 2. 2005 dalo prednost uporabi prvega odstavka 154. člena CZ in ne določbam ZUP. Meni tudi, da postopka po carinski deklaraciji ni mogoče obnoviti. Poleg tega trdi, da izpodbijana sodba v bistvenih delih ni obrazložena, da je sodišče spregledalo ponujene dokaze in da se o pravnih stališčih pritožnice ni izreklo.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-2445/07 z dne 3. 6. 2008 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču in Ministrstvu za finance Republike Slovenije (v nadaljevanju MF).

4.MF v odgovoru pojasnjuje, da gre za predhodni postopek, v katerem se obravnava abstraktna dopustnost obnove, in ponavlja razloge, na katerih temelji njegova odločitev. Zavrača očitke o neenotni sodni praksi. Neutemeljen naj bi bil tudi očitek o uvedbi obnove postopka po poteku subjektivnega roka iz 263. člena ZUP. Glede na zakonsko ureditev naj bi subjektivni rok začel teči od dneva, ko je pristojni območni carinski urad zvedel za novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka.

5.Pritožnica v odgovoru na navedbe MF ponavlja svoja stališča iz ustavne pritožbe in dodaja, da ugotovljeno novo dejstvo v tem postopku temelji na podanem izvedenskem mnenju nemškega carinskega delavca. Ker je po mnenju pritožnice izvedensko mnenje lahko v skladu s 194. členom ZUP obravnavano le znotraj obnovljenega postopka na ustni obravnavi, ekspertize o ponarejeni listini ni mogoče šteti za nov dokaz, temveč kot razlog za obnovo postopka po 2. točki 260. člena ZUP.

6.Ustavno sodišče je z določbo št. Up-2439/07 z dne 9. 4. 2009 že presojalo vsebinsko enako ustavno pritožbo iste pritožnice. Tudi z njo je pritožnica izpodbijala odločitev o dovolitvi obnove postopka uvoznega carinjenja po enotni carinski listini in priloženem Potrdilu o prometu blaga EUR. 1., ki je temeljila na podobnih dejanskih okoliščinah primera, kot obravnavana zadeva. Ustavno sodišče je kot neutemeljene zavrnilo vse pritožbene očitke glede arbitrarnosti in neobrazloženosti izpodbijane odločitve kot tudi očitke glede odstopa od ustaljene sodne prakse. Ker pritožnica za utemeljitev te ustavne pritožbe ne navaja nobenih novih razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnji odločitvi, je Ustavno sodišče iz razlogov, navedenih v odločbi št. Up-2439/07, pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik