13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., B. B., s.p., Ž., ki ga zastopa C. C., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A., B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 18/2004 z dne 9. 2. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Pg 117/2001 z dne 3. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pravno dejanje tožeče stranke, storjeno v korist pritožnika (v pravdi tožene stranke), in sicer sklenitev in izvršitev asignacijske pogodbe z dne 5. 10. 1999 ter verižne kompenzacije z dne 12. 6. 2000, nima učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke ter da mora pritožnik neupravičeno korist vrniti v stečajno maso. Višje sodišče je pritožbi pritožnika delno ugodilo ter s sklepom sodbo sodišča prve stopnje v delu (pod A.), ki se nanaša na sklenjeno verižno kompenzacijo, razveljavilo. V delu, ki se nanaša na sklenjeno asignacijsko pogodbo (pod B.), je pritožbeno sodišče s sodbo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper to sodbo vlaga pritožnik ustavno pritožbo.

2.Pritožnik navaja, da je sodba sodišča druge stopnje očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve ter zato arbitrarna. Zatrjuje tudi neutemeljen odstop od sodne prakse. S temi navedbami zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanima sodbama kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz 22. člena Ustave med drugim izhaja obveznost sodišča, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je skupaj z obveznostjo pritožbenega sodišča, da odgovori na relevantne pritožbene navedbe, tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Ob upoštevanju navedenih izhodišč se izkaže, da je pritožnikov očitek neutemeljen. Izpodbijani sodbi namreč vsebujeta navedbe o pravno odločilnih dejstvih ter odgovore na pritožnikove bistvene navedbe. Višje sodišče je ob preizkusu pritožbe ugotovilo, da navedbe pritožnika, s katerimi se je zaradi okoliščin (tj. spojitev dveh gospodarskih družb) skliceval na prepričanje o dobrem ekonomskem stanju tožeče stranke, niso prepričljive ter zato niso mogle ovreči domneve o tem, da bi pritožnik lahko vedel za slabo ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke. V pravilnost te presoje se Ustavno sodišče ne more spuščati, dejstvo, da se pritožnik s takšno presojo sodišča ne strinja, pa za utemeljitev kršitve pravic iz 22. in 25. člena Ustave ne zadošča.

5.Neutemeljen je tudi očitek pritožnika, da je bilo odločanje Višjega sodišča arbitrarno, kar bi tudi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

6.Z vidika pravice iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek, da je sodišče neutemeljeno odstopilo od uveljavljene sodne prakse. Vendar pritožnik ustavni pritožbi ni priložil sodnih odločb, ki bi utemeljevale tak odstop. Tega očitka pa tudi ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge postopke, ki se vodijo pred Ustavnim sodiščem.

7.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić