Jedro

Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi za dolžnika in predlog za izvršbo zavrnilo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo po uradni dolžnosti potem ko je ugotovilo, da se je proti dolžniku že pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine začel postopek osebnega stečaja. Dolžnik zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal. 5. V prvem odstavku 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo kot podlago za odločitev, je predpisano, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Navedeno določbo sodišče uporabi ob preizkusu dovoljenosti predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči. Za takšno odločitev ni podlage niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ali Zakonu o pravdnem postopku - ZPP. Zato ima pritožnik prav, da sodišče ni imelo podlage za izdajo omenjenega sklepa.

6. Glede pritožbenega uveljavljanja, da gre za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka (strošek stečajnega postopka), višje sodišče pojasnjuje, da predmetna terjatev ni strošek stečajnega postopka, saj ni s stečajnim postopkom v nobeni zvezi (ne gre za strošek iz 354. oziroma 355. člena ZFPPIPP). Vendar pa višje sodišče opozarja, da je izvršba tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Ni torej predvidena dovolitev izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pri tem je opozoriti, da sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Pritrditi je sicer pritožniku, da stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), vendar pa je potrebno tudi upoštevati, da prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov) temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja). Nastala je torej situacija kot pri 4. točki 205. člena ZPP, kar naj upošteva sodišče v nadaljevanju postopka.

7. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.