Jedro

Če stranka prosi za preložitev naroka zaradi upravičenih razlogov, mora takšne razloge tudi dokazati. Okoliščina, da je stranka pravni laik pri tem ne igra vloge, saj ni potrebno nobeno pravno znanje za zavedanje, da je treba prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo tudi dokazati. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje stranko pozvati na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Če stranka razlogov za preložitev naroka ne dokaže, takšen predlog ni nepopoln ampak neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 2.712,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2020 dalje do plačila in povračilo pravdnih stroškov tožnice. Tožbeni zahtevek je zavrnilo za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 1. 10. 2019 do 7. 9. 2020. 2. Zoper sodbo se pritožuje toženka ter višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo za montažo štirih klimatskih naprav. Toženka je ugovarjala, da sta bili druga in tretja naprava zmontirani z napakami, pogodbo pa je tožnica razdrla. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katerega je višje sodišče vezano: - pravdni stranki sta marca 2019 sklenili pogodbo, s katero se je tožnica zavezala dobaviti in montirati 4 klimatske naprave, - prva klimatska naprava je bila dobavljena marca 2019, druga in tretja konec avgusta 2019, zadnja pa ni bila montirana, ker tožena stranka ni zagotovila prostora, - toženka pred oktobrom 2019 tožnici ni poslala nobenega obvestila glede napak opravljenega dela, čeprav naj bi potrditvah toženke napake bile vidne že v avgustu, - tožnica je 22. 10. 2019 predlagala razvezo pogodbe zaradi neplačila pod pogojem, da klimatske naprave (vključno z zunanjimi enotami ter povezavo) odmontira toženka v roku 8 dni in do tedaj omogoči prevzem blaga, vendar ta pogoj ni bil izpolnjen, ker toženka ni bila pripravljena odmontirati napeljave.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnica opravila montažo klimatskih naprav, zaradi česar je upravičena do plačila (435. in 619. člen OZ).

8. Pritožbene navedbe so skoraj v celoti usmerjene v izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene sodišča prve stopnje. To izhaja že iz naslovov (pod)poglavij v pritožbi: a) ugotovitve sodišča glede dejanskega stanja in sprejema odločitve sodišča že na podlagi predloženih dokaznih listin ter b) glede ugotovitev sodišča iz že predlaganih dejstev in dokazov ter presoje dokazov. To so v sporih majhne vrednosti nedovoljeni pritožbeni razlogi (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato višje sodišče ne bo povzemalo pritožbenih navedb v to sodbo. Pritožnica z navajanjem posameznih elektronskih sporočil skuša izpodbijati dejansko stanje in dokazno oceno tudi s sklicevanjem na kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa ta kršitev ni podana. Glede kršitve iz 15. točke je Vrhovno sodišče1 že večkrat pojasnilo, da gre za navedeno kršitev (le) v primeru tehničnih napak pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe; ko se sodišče torej še ni vrednostno opredelilo do povzetega dokaza. Ker pa tožeča stranka v zvezi z določenimi listinami sodišču očita napačno ugotovitev, gre torej tudi tu po vsebini za očitek napačne dokazne ocene oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na opisano stališče sodne prakse ne pomeni zatrjevane kršitve.

9. Pritožnica uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji je sodišče onemogočilo prisostvovati na naroku. Navaja, da je 6 dni pred razpisanim narokom prosila za preložitev naroka zaradi neodložljive službene poti. Trdi, da je pravni laik in bi jo sodišče moralo v skladu z 12. členom ZPP pozvati naj vlogo dopolni in predloži dokaz.

10. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožena stranka prošnji za preložitev naroka ni priložila nobenega dokaza, zaradi česar ni izkazala upravičenega razloga (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Če stranka prosi za preložitev naroka zaradi upravičenih razlogov, mora takšne razloge tudi dokazati.2 Okoliščina, da je stranka pravni laik pri tem ne igra vloge, saj ni potrebno nobeno pravno znanje za zavedanje, da je treba prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo tudi dokazati. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje stranko pozvati na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Če stranka razlogov za preložitev naroka ne dokaže, takšen predlog ni nepopoln ampak neutemeljen.3

11. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP)

12. Zaradi neuspeha toženke s pritožbo ta sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo je tožnica upravičena do povračila za odgovor na pritožbo (375 točk), 2% materialnih stroškov (7,5 točk) in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Npr. sodba II Ips 54/2018 z dne 25. 4. 2019, sodba in sklep II Ips 3/2019 z dne 5. 12. 2019. 2 Tako sklep VSL I Cpg 612/2018 in sodba VSL I Cpg 827/2018. 3 Sodba VSL I Cpg 827/2018.