Jedro

V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca - tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za ta postopek. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka. Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča v izvršilnem oziroma pravdnem postopku zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev tudi sicer ni v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre. Ustrezno pa tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1187/2009 z dne 28. 10. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo tožeči stranki naložil, da povrne sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1187/2009 z dne 8. 6. 2009 v višini 14,69 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18. 11. 2010 do plačila v roku 30 dni od prejema odločbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 1187/2009 z dne 8. 6. 2009 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju izredna BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščema I. in II. stopnje v izvršilnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, ter da je bil za izvajanje BPP določen odvetnik A.A. Na podlagi sklepa sodišča, izdanega 8. 6. 2010 v omenjeni izvršilni zadevi, je bila tožeča stranka družba B. dolžna toženi stranki, upravičenki do BPP - tožnici, povrniti pravdne stroške v višini 14,69 EUR. Tožeča stranka je namreč v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, uspela, odvetniku pa je bilo kot izvajalcu BPP izplačanih na podlagi sklepa sodišča 14,69 EUR.

Na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem preidejo terjatve upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca, do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka, je pristojni organ dne 6. 10. 2014 pozval nasprotno stranko družbo B., da plača pravdne stroške v višini 14,69 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani. Le-ta je odgovorila, da je bil navedeni znesek že plačan dne 15. 7. 2010, in sicer na račun, kot ga je posredovala tožnica.

Na podlagi 41. člena ZBPP, po katerem mora upravičenec pristojni organ za BPP od odobritve BPP do dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh okoliščinah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, je bila po presoji pristojnega organa tožnica kot upravičenka dolžna najkasneje v roku 8 dni od prejema pravdnih stroškov s strani tožene stranke pristojni organ za BPP seznaniti z omenjenim novim dejstvom. Pojasni še, da tožnica kot upravičenka do BPP ni upravičena do prejema stroškov postopka, saj so bili le-ti predhodno izplačani iz sredstev BPP in posledično teh stroškov tudi ni imela. Zato je dolžna povrniti pravdne stroške v višini 14,69 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi od izplačila nagrade izvajalcu BPP dne 17. 11. 2010, to je od 18. 11. 2010 do plačila na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. V pritožbi (pravilno: tožbi) navaja, da je zahtevek zastaran ter da je že poleti vložila pritožbo. Navaja, da ji (sodišče?) dolguje za 200 (EUR?) in več stroškov, ki jih ni dobila povrnjenih, tistih 14,95 (14,69?) EUR, pa naj si (sodišče?) odtrga od svoje plače, skupaj z obrestmi. Izterjava od nasprotne stranke, je delo sodišča, ki ga sodišče ni opravilo. V vsakem primeru pa ni podlage za to, da se terja od tožnice. Sicer pa trdi še, da zadeva, v kateri ji je bila dodeljena BPP, ni dokončana ter da dodeljeni odvetnik ni opravil svojega dela.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija v konkretnem primeru na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca – tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za svetovanje in zastopanje v tem postopku. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka, katerih višina ravno tako ni sporna (14,69 EUR), prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka.

Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča (kot upnik oziroma tožeča stranka v izvršilnem oziroma pravdnem postopku) zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev pa po presoji sodišča tudi sicer ni najti v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre in tega tudi pristojni organ posebej ne obrazlaga. Ustrezno pa po presoji sodišča tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.

Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).