Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata ZGS in statut.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom prekinilo postopek vpisa spremembe statuta v sodni register do pravnomočnosti odločbe v gospodarskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem x pod opr. št. I Pg 219/2005. Subjekt vpisa in predlagatelj vpisa spremembe statuta v sodni register se je zoper sklep pravočasno pritožil, uveljavljal je pritožbene razloge bistvene kršitve določb registrskega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep registrskega sodišča spremeni in odredi vpis spremembe statuta predlagatelja v sodni register.

Pritožba je utemeljena.

Registrsko sodišče je odločitev o prekinitvi postopka vpisa spremembe statuta v sodni register oprlo na določilo drugega odstavka 33. člena ZSReg. Kot predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o predlaganem vpisu spremembe statuta, je opredelilo vprašanje veljavnosti tistega dela skupščinskega sklepa, ki se nanaša na spremembo 47. člena statuta. S spremembo 47. člena statuta se odpravlja določilo o soglasju dveh bank, G. banke d.d. in S. banke d.d., dokler imata v lasti vsaj 3% delnic družbe, k tistim spremembam statuta, ki se nanašajo na imenovanje uprave, nadzornega sveta, statusne spremembe in prenehanja družbe, kot posebne zahteve za veljavnost skupščinskega sklepa o spremembi statuta glede navedenih vprašanj (drugi odstavek 306. člena ZGD). Zaključilo je, da je med udeleženkama sporno, če je za spremembo te v statutu določene posebne zahteve za veljavnost skupščinskega sklepa, prav tako potrebno soglasje. Pri tem je ugotovilo, da se s spremembo 47. člena statuta posega v položaj in pridobljene pravice banke (G. banke d.d) kot manjšinskega delničarja, ker po sprejeti spremembi ne bi bilo več potrebno njeno soglasje (dokler ima v lasti vsaj 3% vseh delnic družbe), glede tistih sprememb statuta, ki se nanašajo na imenovanje uprave, nadzornega sveta, statusne spremembe in prenehanje družbe.

Ker se prečiščeno besedilo, ki je priloženo predlogu za vpis sprememb statuta v sodni register nanaša na vse spremembe statuta, je registrsko sodišče odločilo, da ne more dovoliti vpisa le tistih sprememb statuta, ki niso sporne, zato je prekinilo postopek glede vpisa vseh sprememb v sodni register.

Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da so med njima sporna tudi tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali je bil sklep skupščine o spremembi statuta sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata ZGD in statut. Odločitev o veljavnosti spremembe 47. člena statuta je odvisna od pravne presoje znanih in med strankama nespornih pravno relevantnih dejstev. Pravno podlago za odločitev predstavljajo obstoječe določbe statuta ter določbe drugega odstavka

306. in v določenih primerih tudi prvega odstavka 307. člena ZGD, ki se nanaša na soglasje delničarjev k spremembi statuta, če gre za tako spremembo, s katero se jim nalagajo dodatne obveznosti v skladu z zakonom in statutom. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča za presojo materialno pravnih predpostavk za odločitev o predlaganem vpisu spremembe statuta (primerjaj s 4. točko prvega odstavka 34. člena ZSReg) niso odločilna različna stališča obeh udeleženk o namenu in učinkih predlagane spremembe, torej o tem, ali se z navedeno spremembo statuta odpravlja izrazito priviligiran položaj udeleženke pri odločanju, kar zatrjuje predlagatelj vpisa spremembe statuta, ali pa se posega v pridobljene pravice udeleženke, ki bi jo lahko prizadele, ker bi ji vpis spremembe statuta v sodni register za nedoločen čas zaprl možnost, da v nadaljnih postopkih pravočasno uveljavlja svoje že pridobljene pravice ali koristi, to je za primer prihodnjih zakonsko dopustnih sprememb statutov v določbah o imenovanju uprave, nadzornega sveta, statusnih sprememb in prenehanja družbe (primerjaj z vlogo udeleženke z dne 4.8.2005). Zato se do teh vprašanj registrskemu sodišču v tem postopku ni treba opredeliti.

V kolikor bi sodišče prve stopnje v okviru materialno pravne presoje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vpis predlagane spremembe statuta v register, udeleženki, ki s predlogom za prekinitev postopka smiselno predlaga tudi zavrnitev predloga vpisa spremembe statuta v sodni register, ne bi odvzelo pravice do sodnega varstva. Če bo s tožbo uspela, bo pravnomočna sodba učinkovala proti vsem delničarjem in članom uprave in članom nadzornega sveta, vsebina sodbe pa se bo po uradni dolžnosti vpisala v sodni register (367. člen ZGD). Glede na postavljen tožbeni zahtevek v zadevi, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. I Pg 219/2005 bo, v kolikor tožeča stranka s tožbo uspe, registrsko sodišče pri subjektu vpisa vpisalo sodbo o razveljavitvi sklepa skupščine, ki se nanaša na spremembo 47. člena statuta.

Če pa bi registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za vpis spremembe statuta, v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, ali je sprememba 47. člena statuta veljavno sprejeta brez soglasja udeleženke k njeni spremembi ugotovilo, da sprememba statuta ni bila veljavno sprejeta, bi predlog za vpis spremembe statuta lahko zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), v katerem bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o predlogu za vpis spremembe statuta v sodni register in posledično ponovno (istočasno) o predlogu udeleženke za prekinitev postopka.