Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 14. 7. 2020 (I. točka izreka) in sklenilo, da se po pravnomočnosti I. točke izreka navedenega sklepa tožeči stranki vroči v odgovor pritožbo tožene stranke (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke v celoti ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da izvajanje dokazov ni bilo potrebno, če je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da uveljavljani razlog nepravilne vročitve ne more biti upoštevan kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vročilnica je javna listina, katere vsebina velja za resnično, vendar pa je domnevo resničnosti podatkov na vročilnici mogoče izpodbijati. Tožnik je dokazal dvom v resničnost podatkov na vročilnici z dne 6. 2. 2020. Vročilnice toženec ni podpisal in tudi ne priča A. A., ki je bil pooblaščen pri tožencu za sprejem pošte. Nihče od njiju ni napisal datuma na vročilnici. Navedeno potrjuje tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca B. B. Toženec je bil prvič sploh seznanjen s tekom postopka in vloženo tožbo ob prejemu zamudne sodbe. Tožba tožencu ni bila pravilno vročena, kar pomeni, da niti ni mogel zamuditi dejanja odgovora na tožbo. Nepravilno vročanje ne more imeti negativnih posledic za toženca. Vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato utemeljen.

3. Tožeče stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožencu je bila preko njegovega zaposlenega A. A. 1. 7. 2020 vročena zamudna sodba z dne 17. 6. 2020. Toženec je pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, odgovor na tožbo in pritožbo zoper zamudno sodbo. Trdil je, da mu kljub podpisani vročilnici tožba v odgovor ni bila vročena. Poziva za odgovor na tožbo ni prejel, podpis na vročilnici ni njegov in ne pri njem zaposlenega A. A., ki je pooblaščen za sprejemanje pošte.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva.

7. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v zvezi z vročanjem lahko utemeljen le v primeru nadomestne vročitve po 140. členu ZPP, ko je bila pošta npr. vročena sosedu ali delavcu in ta poštne pošiljke ni izročil stranki postopka.2 Takrat se šteje takšna vročitev kot pravilno opravljena. Dejansko neseznanjenost z vročeno pošiljko mora stranka uveljavljati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Vendar toženec takšnega poteka dogodkov ni zatrjeval. 8. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo. Nepravilno izdana zamudna sodba namreč predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, nepravilna vročitev pa bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Za obravnavanje konkretnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje izvajanje dokazov prvega sodišča ni bilo potrebno, bo pa dokazni postopek lahko koristil pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper zamudno sodbo.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami. 2 Prim. A. Galič, komentar k 116. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 476.