Jedro

Izvedenec se mora pri priglasitvi materialnih stroškov iz tretjega odstavka 41. člena Pravilnika odločiti, ali jih bo priglasil v pavšalnem znesku 15 % od nagrade, ali pa po dejanskih računih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu, poleg nagrade za opravljeno izvedensko delo, priznalo materialne stroške v višini 15 % od nagrade 592,00 EUR ali 88,80 EUR in 7,82 EUR za kilometrino.

Takšno odmero materialnih stroškov izpodbija izvedenec, ki meni, da bi mu sodišče prve stopnje v višini 15 % od nagrade moralo priznati materialne stroške, za katere ni mogoče predložiti računov (nakup in servisiranje računalniške opreme, itd.), poleg tega pa priznati dejanske stroške, ki so bili dokumentirani s predloženimi računi. Sodišče prve stopnje bi naj zmotno uporabilo 41. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Tako mu naj ne bi priznalo materialnih stroškov kopiranja 22,20 EUR in poštnine 4,60 EUR, ki so bili nujni za izdelavo izvedenskega mnenja.

Sodnik posameznik pritožbenega sodišča je v skladu s tretjim odstavkom 366. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 45/2008) odstopil zadevo v odločanje senatu, ker je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja o materialnih stroških izvedencev, glede katerega sodna praksa ni enotna.

Pritožba ni utemeljena.

Izvedenci oziroma cenilci imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom (39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, Ur. l. RS, št. 7/02 - 84/08). Po 40. členu Pravilnika so ti stroški: potni stroški; stroški za prehrano in prenočišče; nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek; materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.

Izvedenec je priglasil 7,82 EUR za kilometrino, 22,20 EUR za kopiranje in 4,60 EUR za poštnino ter 15 % od nagrade (88,80 EUR) za ostale materialne stroške, ki jih ni navedel. Priglašeni materialni izdatki (razen kilometrina, ki se prizna po četrtem odstavku 40a. člena Pravilnika) spadajo pod "ostale materialne stroške" iz tretjega odstavka 41. člena Pravilnika, ki se odmerijo v višini 15 % od odmerjene nagrade. (Navedeni odstavek 41. člena Pravilnika velja tudi po zadnji spremembi Pravilnika). Sodišče prve stopnje je s priznanjem kilometrine 7,82 EUR in z odmero 88,80 EUR materialnih stroškov izvedencu priznalo vse priglašene stroške, s tem, da mu jih ni odmerilo dvakrat (enkrat po računu, enkrat v pavšalnem znesku).

Izvedenec se mora pri priglasitvi materialnih stroškov iz tretjega odstavka 41. člena Pravilnika odločiti, ali jih bo priglasil v pavšalnem znesku 15 % od nagrade, ali pa po dejanskih računih. Poleg tega lahko priglasi materialne stroške iz prvega odstavka 41. člena Pravilnika, za analize, meritve, preiskave in druga opravila (npr. ogled in geodetske meritve, laboratorijske preiskave, ipd.), potrebna za izdelavo izvida in mnenja. V takem primeru mora v skladu z drugim odstavkom istega člena za obračune teh storitev predložiti vsaj eno ponudbo podjetja ali zavoda, ki te storitve opravlja, ali predložiti druga dokazila za ustreznost obračuna tovrstnih storitev. Pritožnik tega ni storil, niti ni navajal, da je za izdelavo izvedenskega mnenja potreboval storitve, kot so analize, meritve ali druge preiskave. Fotokopiranje in pošiljanje po pošti mednje ne spada.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o materialnih stroških izvedenca pravilno uporabilo materialno pravo in ni kršilo procesnih določb, zato je pritožbeno sodišče po 2. točki 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.