Jedro

Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spada še solastniški delež zapustnika do 1/5 parcel, vpisanih v k.o. X in k.o. Y, kot to izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa ter za dediče po sklepu o dedovanju razglasilo zapustnikove vnuke: A. S., F. B. in I. K., vsakega do 1/3 zapuščine (II točka izreka). Odločilo je še, da bo zemljiškoknjižna izvedba sklepa opravljena po uradni dolžnosti (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedič A. S., zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega predpisa. Navaja, da je sodišče pravilno povzelo, kaj spada v zapuščino, prezrlo pa je, da gre za solastniški delež do 1/15 na nepremičninah ponovno vzpostavljene Agrarne skupnosti X, s pridobitnim naslovom na podlagi odločbe Upravne enote Brežice z dne 27. 3. 1998. V predmetni zadevi bi bilo zato potrebno upoštevati določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. Ker je pritožnik edini dedič, ki je hkrati tudi član Agrarne skupnosti X, je edini upravičen dedovati predmetno zapuščino v naravi. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče. 3. Dedinja F. B. v odgovoru na pritožbo pritožbi nasprotuje in navaja, da pritožnik v času izdaje sklepa o dedovanju še ni bil član agrarne skupnosti, član skupnosti je postal zaradi potreb tega postopka po izdaji sklepa o dedovanju. Obstaja možnost, da je pritožnik lastništvo dokazoval z nepravnomočnim dodatnim sklepom o dedovanju. Poleg tega naj sodišče ugotovi, kdo je predsednik Agrarne skupnosti Č. , saj je dedinja pridobila podatek, da podpisani na potrdilu ni predsednik agrarne skupnosti. Sodišče naj pridobi tudi podatek, kdaj in na kateri pravni podlagi je A. S. postal član agrarne skupnosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa (že iz same vloge za uvedbo dedovanja po uradni dolžnosti, list. št. 1, kot tudi iz priloge, ki jo je vpis vložila dedinja F. B. - sklep Upravne enote Brežice z dne 27. 3. 1998 - A2), gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku. Utemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje to dejstvo spregledalo, saj se pri odločanju ni oprlo na 8. člen Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), oziroma sploh ni ugotavljalo, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti. Sodišče prve stopnje je namreč dediče zgolj pozvalo, da se v roku osmih dni izjavijo o dedovanju dodatno najdenega premoženja. Pritožba ima zato prav, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo (sodišče prve stopnje bi namreč moralo upoštevati 8. člen ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini). Ker sodišče prve stopnje dejstva, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti, sploh ni ugotavljalo, je v tej smeri dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

6. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD).

7. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v skladu z 8. členom ZPVAS. Glede na navedeno, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.