Jedro

Ker tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka (ki je v njeno korist), se pritožba v tem delu kot nedovoljena zavrže.

Izrek

Pritožba tožene stranke se v delu, ki se nanaša na sklep o ustavitvi postopka, zavrže. V preostalem se pritožbi tožene stranke in v celoti pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi v točkah II in III izreka sodba in se tožba v tem delu zavrže, delno spremeni v točki IV izreka sodbe tako, da se glasi: „ IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.153,63 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.“ Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v delu, ki se nanaša na pravico do 20 % povišanja osnovne plače iz naslova dela v formacijski dolžnosti nadzora zračnega prometa za čas od 26. 10. 2009 do januarja 2010, ustavilo postopek (točka I izreka), toženi stranki naložilo, da je dolžna za obdobje od 1. 12. 2007 do 25. 10. 2009 povečati bruto plače tožeče stranke za delo v enotah nadzora zračnega prostora v višini 20 % osnovne bruto plače za posamezne mesečne bruto zneske kot izhajajo iz točke II izreka ter od tako povečanih zneskov bruto plač pristojnim organom odvesti in plačati razliko med že plačanimi socialnimi prispevki in davki od že obračunanih bruto plač za posamezne navedene mesece, povečane za zakonite zamudne obresti, natekle od dneva zapadlosti posamezne plače v plačilo, to je od 5. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec do plačila (točka II izreka), zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna za obdobje od 1. 8. 2006 do 31. 7. 2008 povečati bruto plačo tožeče stranke za dodatek za vodenje notranje organizacijske enote v višini 8 % osnovne bruto plače v višini posameznih v točki III navedenih mesečnih zneskov (točka III izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v skupnem znesku 484,16 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila.

Zoper sodbo in sklep se pravočasno pritožujeta obe stranki.

Tožeča stranka se pritožuje zoper sodbo v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek zavrnjen in zoper odločitev o stroških postopka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz sodbe v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ne izhajajo razlogi za takšno odločitev sodišča prve stopnje. Obveznost tožene stranke, da tožnici povišanje plače po 59. členu ZSSloV izplačuje od 1. 12. 2007 dalje izhaja iz sklepa Vlade RS z dne 22. 11. 2007 in ni vezana na odločbo, ki jo tožnici izda, ali pa ne, tožena stranka, saj ta s svojo odločbo tožnici te pravice ne more vzpostaviti in niti kako drugače posegati vanjo, ker je ta pravica določena in ji pripada na podlagi zakona in sklepa Vlade RS. Sodišče prve stopnje pa tožeči stranki tudi ni priznalo vseh potrebnih stroškov, saj ji je za udeležbo na narokih, z izjemo prvega naroka, ni priznalo nagrade po tarifni št. 15/3, ampak manj, prav tako ni priznalo odsotnosti iz pisarne, napačno je obračunalo potne stroške in DDV o njih. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in ustrezno spremeni tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka se pritožuje zoper sklep o ustavitvi postopka in zoper sodbo v delu, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je napačno ustavilo postopek v delu tožbe ki se nanaša na pravico do 20 % povišanja osnovne plače iz naslova dela na formacijski dolžnosti nadzora zračnega prometa za čas od 26. 10. 2009 do januarja 2010, saj iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 10. 3. 2010 izhaja, da tožnica od 25. 10. 2009 in ne od 26. 10. 2009 ni upravičena do tega povišanja, ker je to obdobje opravljala delo v tujini. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno. Tožnica je ugovor zoper odločbo št. 1005-15/2008 z dne 9. 6. 2008 in odločbo št. ... z dne 8. 11. 2006 ter zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja vložila priporočeno po pošti dne 7. 8. 2008. Ob upoštevanju določila 8. odstavka 100.a člena ZObr je bila tožba vložena prepozno, saj je bila vložena dne 6. 11. 2008, rok za vložitev pa se je iztekel 5. 11. 2008 in ne 6. 11. 2008 kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbo zavrže, oziroma podredno tožbeni zahtevek zavrne, izpodbijani sklep pa spremeni, tako da se postopek ustavi za obdobje od 25. 10. 2009 do januarja 2010, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožba tožeče stranke v delu, ki se nanaša na sklep o ustavitvi postopka, ni dovoljena, v preostalem pa sta pritožbi tožene stranke in tožeče stranke utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo 8. odstavka 100.a člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. RS, št. 103/2004 – uradno prečiščeno besedilo), v posledici tega pa je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilno odločitev, saj je tožbo obravnavalo po vsebini, čeprav je bila vložena prepozno.

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj je ustavitev postopka v korist tožene stranke. Tako je pritožba tožene stranke v tem delu nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče skladno s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo.

ZObr v 8. odstavku 100.a člena določa, da lahko delavec, če ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru ali če minister oziroma pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Tožnica je dne 7. 8. 2008 vložila ugovor zoper odločbo (z dne 9. 6. 2008 in z dne 11. 8. 2006) in zahtevo za varstvo pravic v zvezi z dodelitvijo dodatkov posebnega znanja in povečane obremenitve v skladu z 59. členom ZSSloV ter dodatke za vodenje notranje organizacijskih enot, ki nimajo statusa višjega upravnega delavca (A4 in A5). Ker o ugovoru in zahtevi minister v zakonsko določenem 60 dnevnem roku ni odločil, je imela tožnica na razpolago 30 dnevni rok, v katerem bi lahko vložila tožbo. Ta rok je začel teči od dneva vložitve ugovora in zahteve, t.j. od 7. 8. 2008, iztekel pa se je 5. 11. 2008. Ker pa je tožnica tožbo vložila 6. 11. 2008, je tožba vložena prepozno, saj je vložena po izteku materialnega prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP zavreči. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in na podlagi 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 2. odstavka 339. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter tožbo zavrglo.

Skladno z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo, saj meritorno sojenje zaradi prepozno vložene tožbe ni dopustno.

Zaradi navedenega se je spremenil uspeh strank v postopku. Tožeča stranka v sporu ni uspela, zato je skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 155. členom ZPP dolžna toženi stranki povrniti povzročene stroške postopka. O njih je pritožbeno sodišče odločilo skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003) in kot potrebne stroške toženi stranki priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo, stroške za sestavo pripravljalnih vlog, stroške za pristop na prvi in ostale naroke za glavno obravnavo ter za trajanje narokov v skupni višini 4.600 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR in 2 % materialnih stroškov znese 2.153,63 EUR.

Tožeča stranka s pritožbo po vsebini ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona sama krije svoje pritožbene stroške.