Jedro

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na sprejeto odločitev o predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam tožnik, ne more vplivati. Po enotnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča gre v primeru, ko stranka izredno pravno sredstvo vloži sama in najpozneje v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, za napako oziroma procesno pomanjkljivost glede postulacijske sposobnosti, ki je že pojmovno ni mogoče odpraviti naknadno s strani druge osebe.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. To sodišče je s sodbo, št. III U 170/2016-5 z dne 21. 6. 2016, zavrnilo tožnikovo tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Bpp 61/2016-4 z dne 13. 4. 2016, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodba je pravnomočna dne 21. 6. 2016. 2. Tožnik je 16. 8. 2016 priporočeno po pošti vložil predlog za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan z navedeno sodbo.

3. Postopek v upravnem sporu urejajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); za vprašanja postopka, ki s tem zakonom niso urejena, pa se primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Za odločitev o predlogu za obnovo postopka je po 98. členu ZUS-1 pristojno to sodišče. 5. Ker se tožnik v vlogi sklicuje na določbe o „zakonitem zastopništvu“, sodišče uvodoma pojasnjuje še, da je procesna sposobnost stranke vezana na njeno poslovno sposobnost. Če je stranki poslovna sposobnost odvzeta oziroma v tem delu omejena, o opravljanju procesnih dejanj v imenu stranke in namesto nje odloča njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Glede na listine v spisu ter sodišču znane podatke tožniku poslovna sposobnost ni odvzeta ali omejena. Njegova dejanja v konkretnem postopku tudi ne kažejo, da ne bi bil sposoben izražati svoje volje ter razumeti pomena opravljenih dejanj za uveljavljanje svojih pravic. Po navedenem ni podlage, da bi tožnika v tem postopku moral zastopati zakoniti zastopnik oziroma skrbnik.

6. Predlog za obnovo postopka ni dovoljen.

7. Obnova postopka sodi med izredna pravna sredstva. Drugi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ustaljeni v sodni praksi, pa sme dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem sporu opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče kot nedovoljeno zavrže (prvi odstavek 91. člena ZPP). Sicer pa že ZUS-1 v prvem odstavku 100. člena določa, da sodišče predlog za obnovo s sklepom zavrže, če ugotovi, da ga je vložila neupravičena oseba.

8. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit).

9. Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 s sklepom zavreči (glej sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 252/2014 z dne 27. 8. 2015).

10. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na sprejeto odločitev o predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam tožnik, ne more vplivati. Po enotnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča gre v primeru, ko stranka izredno pravno sredstvo vloži sama in najpozneje v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, za napako oziroma procesno pomanjkljivost glede postulacijske sposobnosti, ki je že pojmovno ni mogoče odpraviti naknadno s strani druge osebe (glej sklep Vrhovnega sodišča, št. II Ips 325/2014 z dne 23. 4. 2015). Opisane pomanjkljivosti tožnikovega predloga za obnovo postopka, ki je predmet tega sklepa, tako ne bi bilo mogoče sanirati, četudi bi bila tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena (prim. sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 247/2014 z dne 9. 7. 2014).