Jedro

Kupec in lastnik prodajalne sta odgovorna po enakih delih, če se kupec poškoduje na izpostavljeni nenaloženi, neoznačeni paleti, ki stoji delno na prodajni površini.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno tako spremeni, da glasi: Tožena stranka je do 50 % odgovorna tožnici za škodo iz škodnega dogodka z dne 3.6.2006, za preostalih 50 % pa je odgovorna tožnica.

Zadeva se vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba potrdi v nespremenjenem delu glede 50 % odgovornosti tožnice.

Glede pravdnih stroškov se sodba razveljavi in bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s končno sodbo.

O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 7.000,00 EUR odškodnine iz škodnega dogodka z dne 3.6.2006. Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri trditvi, da je paleta z ostrimi robovi, ki delno stojijo na poti kupcev, nevarna stvar. Sodišče ni uporabilo tisti del mnenja, ko izvedenec citira Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti v poglavju “tla, stene”, po katerem so neravnine prepovedane. Če bi sodišče ta predpis uporabilo, bi ugotovilo, da paleta ne bi smela segati izven gabaritov ostale opreme. Paleta je predstavljala neravnino na tleh. Sodišče je uporabilo fotografijo takoj po padcu, ki kaže, da paleta ni bila na vogalu naložena in ni bila označena, da sega izven gabarita. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo fotografijo posneto po prvi obravnavi. Citira odločbo opr. št. Ips 136/87, da je lahko tudi običajna stvar, kot je stopnica, v določenih okoliščinah nevarna stvar. Nenaložena paleta ni opazna in gre za krivdo tožene stranke. V skrajnem primeru gre za deljeno odgovornost 80 % proti 20 % v korist tožnice. Bistveno pa je, da je bila ovira neopazna in nepričakovana. Predlaga spremembo ali razveljavitev.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev nasprotne pritožbe.

Pritožba je utemeljena glede 50 % odgovornosti tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, zmotno pa je presodilo, da tožena stranka niti delno ni odgovorna za škodo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnica spotaknila ob paleto, ki je segala izven gabarita ostale trgovinske opreme, to je izven gabarita sosednjega hladilnika in sosednje police. Sporna paleta je razvidna na fotografiji pod B5. Sodišče je ugotovilo, da je bila paleta delno naložena z zavoji mleka in sicer tako, kot izhaja iz fotografije pod B5 (str. ... sodbe). Pritožbeno sodišče sprejema takšno dokazno oceno o naloženosti palete kot pravilno, saj je sodišče o naloženosti ocenjevalo različne izpovedbe, vendar je ključnega pomena izgled palete kmalu po nesreči. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je vzrok za padec tožnice vogal palete, ki je delno segal na prodajno površino izven gabaritov sosednjih polic.

Sodišče je sprejelo mnenje izvedenca, da paleta praviloma ne predstavlja nevarnosti za kupce pod pogojem, dokler je primerno opazna. Paleta pa je primerno opazna, če je primerno naložena z blagom. V konkretnem primeru glede na fotografijo pod ... to pomeni, da paleta ravno na izpostavljenem vogalu ni bila naložena s paketi mleka, ki bi opozarjali na izpostavljenost vogala palete izven gabaritov ostale opreme.

Sodišče je tudi sprejelo mnenje izvedenca, da bi tožena stranka zaradi nesreče morala ponovno oceniti raven tveganja in izvesti določene ukrepe za izboljšanje stanja. Izvedenec je na list. št. ... predlagal označitev izstopajočih robov palete z opozorilnimi trakovi, ali pa zmanjšanje palete na dimenzijo sosednjih omar.

Sodišče pa je takšno mnenje izvedenca zmotno materialnopravno ocenilo, saj iz takega mnenja izhajajo krivdne opustitve tožene stranke. Tožnica pa je že v tožbi trdila, da paleta ni bila dobro vidna, saj ni bila polno naložena z mlekom, da je paleta delno segala iz gabarita ostale opreme in da zato ni bila opazna.

Tožeča stranka je torej v tožbi zatrjevala tudi krivdno odgovornost tožene stranke, ki pa jo je potrdil izvedenec. Tako iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožena stranka ni storila vsega, kar bi lahko, da bi preprečila nevarnost za kupce.

Že iz fotografij je razvidno, da paleta, ki ni naložena in označena, predstavlja nevarno mesto za kupce, ki izbirajo ob polici in nato nadaljujejo pot k naslednjim policam. Nenaložen vogal palete pa tudi sega na pohodni prostor za kupce, ki se gibljejo po trgovini.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje torej tožena stranka ni uspela v celoti dokazati, da je škoda nastala brez njene krivde (čl. 131/I OZ), ampak je to uspela dokazati glede 50 % odgovornosti.

Dejansko stanje torej kaže, da je za 50 % škode odgovorna tudi tožnica (čl. 171/I OZ). Tožnica je bila ob škodnem dogodku kupec in od vsakega kupca se pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost. Res je bila tožnica zaposlena z izbiranjem blaga, vendar bi morala biti bolj pazljiva na pohodne poti v trgovini. Ob večji pazljivosti bi tožnica lahko opazila izpostavljen, nepopolno naložen in neoznačen rob palete in bi lahko preprečila nesrečo. Odgovornosti ene in druge stranke se ne da točno ugotoviti po tehnični, ali po kakšni drugi metodi, zato je pravično, da stranki odgovarjata po enakih delih, saj bi obe z ustreznim ravnanjem lahko preprečili škodo.

Glede na to pritožba tožnice glede 50 % odgovornosti tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pa se v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni podana objektivna odgovornost, saj izpostavljena in neoznačena paleta ob primernih varnostnih ukrepih ni nevarna stvar.

Glede na delno spremembo sodbe zaradi temelja, je bilo treba razveljaviti stroškovni izrek, saj bo o stroških odločilo sodišče v nadaljnjem sojenju. Enako velja za pritožbene stroške.