- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 646/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.646.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotovitev nedopustnosti izvršbeAli lahko dolžnik s tožbo zahteva ugotovitev, da je izvršba nedopustna, če je njegov ugovor pravnomočno zavrnjen?
- Pravica do pritožbeAli je tožnica izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe?
- Pravica dedičaAli dolžnica kot dedinja odgovarja za materin dolg do višine podedovanega premoženja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnik s tožbo lahko zahteva ugotovitev, da je izvršba nedopustna, če je njegov ugovor pravnomočno zavrnjen (če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev).
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožnica naj sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino tožbo z dne 18. 6. 2019, ker je ocenilo, da zanjo ni izkazala procesnih predpostavk - pravnomočno zavrnjenega sklepa o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
2. Proti sklepu se je tožnica pritožila, predlaga njegovo razveljavitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Meni, da je izkazala pogoje za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, saj je o njeni pritožbi zoper sklep In 1624/2010 z dne 30. 11. 2018 Višje sodišče v Ljubljani že odločilo s sklepom II Ip 599/2019, s katerim jo je zavrnilo in izpodbijani sklep v II. točki potrdilo. S tem je zoper njo dovoljena izvršba postala res iudicata.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 59. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in pojasnilo, da lahko dolžnik s tožbo zahteva ugotovitev, da je izvršba nedopustna, če je njegov ugovor pravnomočno zavrnjen (če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev). To slednje sploh ni sporno, saj tožnica (dolžnica) vsebinsko izvršbi nasprotuje zato, ker trdi, da za materin dolg kot njena dedinja v konkretnem primeru ne bi smela odgovarjati do višine podedovanega premoženja.
6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o tožničinem ugovoru zoper sklep z dne 17. 12. 2018 odločeno s sklepom 31. 5. 2019 in da ta sklep v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bil pravnomočen. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, na katerega se sklicuje pritožba, je bilo odločeno le o pritožbi zoper ta sklep, in ne o ugovoru, in kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne gre za isto pravno sredstvo. Procesnih predpostavk za vloženo tožbo zato (še) ni, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
7. Tožničino pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker s pritožbo tožnica ni uspela, sama krije stroške, ki so ji z njo nastali (1. odst. 154. čl. ZPP).