Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uveljavljani tožbeni zahtevek se nanaša na dve nepremičnini. Tožnici sta formalni sospornici, zato se po ustaljeni sodni praksi vrednost spornega predmeta določi po vrednosti zahtevka vsake tožnice. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pri nobenem zahtevku ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.700.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Navedbe revidenta:
3. Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da so podani vsi elementi vtoževanega obogatitvenega zahtevka, saj je celotno stanovanjsko hišo v Trbovljah, torej tudi solastni del tožnic, uporabljala toženka. Kar zadeva garsonjero, je tožbeni zahtevek utemeljen tako na obogatitveni kot odškodninski podlagi. Toženka je dopustila nadaljevanje brezplačne uporabe garsonjere s strani najemnika, zato jo je treba šteti, da je razpolagala z nepremičnino, čeprav je ni neposredno uporabljala. Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta pomanjkljivosti, zaradi katerih se ju ne da preizkusiti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Revizija je dovoljena zoper pravnomočno sodbo, če vrednost izpodbijanega dela presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Uveljavljani tožbeni zahtevek se nanaša na dve nepremičnini, hišo v Trbovljah in garsonjero v Ljubljani, kar pomeni, da imata zahtevka različno dejansko podlago. Tožnici sta formalni sospornici, zato se po ustaljeni sodni praksi vrednost spornega predmeta določi po vrednosti zahtevka vsake tožnice. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pri nobenem zahtevku ne dosega revizijskega praga, saj znaša glede stanovanjske hiše za vsako tožnico 900.000 SIT, glede garsonjere pa za vsako po 450.000 SIT, revizija ni dovoljena.
7. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).