Napotitev pacienta na kontrolni pregled v primeru dvoma v zmožnost vožnje motornih vozil

Datum

21.01.2026

Številka

07120-1/2026/15

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Uradni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 1. 2026 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno ob napotitvi voznika na kontrolni pregled navesti razlog napotitve. Do napotitve lahko pride s strani kateregakoli zdravnika, tudi zdravnika spec. medicine dela, prometa in športa, in sicer, če se pri obravnavi ugotovi, da se pojavlja dvom zmožnosti vožnje motornih vozil. Na kontrolni pregled pa lahko napoti tudi upravna enota na osnovi prijave zdravnika. Tudi v tem primeru se zahteva navedba vzroka napotitve, pri čemer gre za komunikacijo med zdravnikom in osebo, ki voznika zdravstveno ne obravnava. Zanima vas, kaj lahko zdravnik navede kot vzrok, če voznika prijavi upravni enoti zaradi suma nezmožnosti vožnje motornih vozil, da ne krši zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju dejanskega stanja konkretnega primera. Poleg tega IP ni pristojen za določanje konkretne vsebine zdravstvene in druge dokumentacije, ki nastane pri obravnavi pacientov – voznikov.

Po mnenju IP zdravnik v predlogu upravni enoti za napotitev voznika na kontrolni pregled lahko oziroma mora navesti konkretno zdravstveno stanje, ki s strokovnega vidika utemeljuje sum na telesno ali duševno nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Pri tem mora upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov.

Obrazložitev

Za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov mora biti, v skladu z 9. členom Splošne uredbe, na voljo zakonska podlaga ali privolitev pacienta.

Taka zakonska podlaga je v konkretnem primeru prvi odstavek 84. člena Zakon o voznikih (ZVoz-1), ki določa, da napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo policija, državni tožilec, sodišče, zdravstveni zavod, osebni zdravnik, zdravnik specialist in delodajalec; pri tem morajo navesti razloge za podan dvom, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila.

V skladu z navedenim členom mora biti predlog za napotitev za upravno enoto obrazložen. To pomeni, da zgolj navedba, da »je podan sum za telesno ali duševno nezmožnost« ne zadošča, temveč mora, če je predlagatelj zdravnik, ta navesti konkretne strokovne razloge za tak zaključek, kar praktično pomeni navajanje informacij o zdravstvenem stanju pacienta – voznika. Zahteva po navedbi »razlogov za podan dvom«, po mnenju IP, pomeni navedbo diagnoze ali/in simptomov oziroma vsaj opisno opredelitev (medicinskih) dejstev, na podlagi katerih je s strokovnega vidika mogoče sklepati na telesno in duševno nezmožnost za vožnjo z motornimi vozili. Razlogi za podan dvom pomenijo nekaj več kot predstavlja vsebina običajnega zdravniškega spričevala za voznike – potrebna je torej dodatna obrazložitev na način, da se razkrijejo zdravstveni osebni podatki, kakšna pa bo konkretna vsebina obrazložitve in njen obseg, pa je v rokah zdravnika.

Poleg tega je treba upoštevati, da bo napotne razloge v končni prejel izvajalec oziroma zdravnik, h kateremu ga bo napotila upravna enota. Izvajalec oziroma zdravnik mora vedeti, zaradi katerega konkretnega razloga je prišlo do napotitve, da bo lahko pregled usmeril v problematično oziroma relevantno zdravstveno stanje.

Točka (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (načelo najmanjšega obsega podatkov). To načelo je treba upoštevati tudi pri pripravi predloga za upravno enoto.

Predlagamo vam tudi ogled dveh starejših mnenj IP s tega področja: št. 0712-1/2019/1928 in št. 0712-671/2007/2

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka