Jedro

V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzelo na znanje umik tožbe za znesek 19.532,19 EUR in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 38107/2009 z dne 26.3.2009 v tem obsegu razveljavilo (1. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka za znesek 22.276,21 EUR z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške (II. točka izreka ). Toženi stranki je še naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 2.553,98 EUR z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti sodbi in sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da dopolnitve pritožbe z dne 23.4.2012 ni upoštevalo, saj je bila vložena po preteku pritožbenega roka.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje kršilo 12. člen ZPP, ko tožene stranke izven naroka ni poučilo o možnosti vrnitve v prejšnje stanje. Neutemeljene pa so tudi preostale pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da je glede na določbo 12. člena ZPP ni dovolj opozarjalo na njene procesne pravice.

7. Tožena stranka naj bi se potem, ko je zamudila narok za glavno obravnavo, dne 19. 3.2012 zglasila na vpisniku sodišča. Tam naj bi ustno vpisničarki in sodnici pojasnila razloge za zamudo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je toženi stranki pojasnilo, da je glavna obravnava končana in da bo tožena stranka imela možnost opisati razloge za zamudo naroka v pritožbi. Dejstvo, da je tožena strank opisala razloge za zamudo naroka, nima za posledico dolžnosti sodišča, da stranki svetuje, naj poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Predmetni spor je gospodarski spor. Po izrecni določbi 1. odst. 494. člena ZPP v postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.

9. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka imela še v času trajanja pritožbenega roka možnost vložiti pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

10. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane kršitve 285. člena ZPP.

11. Iz podatkov v spisu izhaja, da se je glavne obravnave dne 19.3.2012 udeležila le tožeča stranka, ki je predlagala, da sodišče odloči po stanju v spisu (5.odst. 282. člena ZPP). Sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo, da je dejansko stanje v zadevi dovolj razčiščeno, saj tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v vlogi z dne 23.6.2009 (odgovor na ugovor dolžnika), prav tako pa tudi ne na trditve tožeče stranke v vlogi z dne 15.5.2011 (dopolnitev tožbe), s katero je tudi delno umaknila tožbo. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na trditve tožeče stranke v teh vlogah, ki jim tožena stranka ni oporekala.

12. Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno posebej raziskovati trditev, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru proti sklepu o izvršbi. Z njimi je pavšalno nasprotovala sklepu o izvršbi, ker naj upnik ne bi priložil dokumentacije. Dokumentacijo pa je tožeča stranka priložila v zgoraj navedenih vlogah, v katerih je tudi utemeljila tožbeni zahtevek, čemur kot rečeno tožena stranka ni oporekala.

13. Dolžnik je v ugovoru navedel, da ima terjatev do upnika iz naslova še neuveljavljanih škod, iz česar pa ni mogoče sklepati, da s to trditvijo uveljavlja pobotni ugovor, saj je sam navedel, da zapadle terjatve do tožeče stranke še nima, zato ni mogoče pritrditi drugačnemu pritožbemu stališču. 14. Nepomembno je zatrjevanje tožene stranke, ki ga ponavlja v pritožbi, da je odpovedala vsa zavarovanja pri tožeči stranki z dnem 30.9.2009. 15. Vse vtoževane terjatve iz naslova neplačanih zavarovalnih premij tako tistih iz zavarovanja prevozniške odgovornosti, kakor tistih iz avtomobilskega zavarovanja, so zapadle do dneva odpovedi, kar izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke. Tožena stranka pa tudi ni konkretno opredelila, iz katerih zavarovalnih pogodb bi bila upravičena do delnega vračila premije.

16. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na delni umik tožbe, oziroma zaključek, da je tožeča stranka upoštevala vse škode, ki jih je bila dolžna plačati toženi stranki v enostranskem pobotu, ker naj ne bi dovolj raziskalo, katere škode je tožeča stranka vključila v enostranski pobot. Kot je bilo že rečeno tožena stranka trditvam tožeče stranke o tem ni nasprotovala.

17. Neutemeljena so tudi pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.

18. Tožeča stranka je delno umaknila tožbo za zneske, za katere je sama ugotovila, da jih dolguje toženi stranki iz naslova škod in jih enostransko pobotala z vtoževano terjatvijo. V kolikor bi tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ni upoštevala vseh škod oziroma škod ni pravilno obračunala, bo imela možnost v posebni pravdi uveljaviti plačilo ugotovljene razlike. Enostranski pobot kot ga je izvedla tožeča stranka v tem primeru nima učinka pravnomočne odločbe, zato so drugačne pritožbene trditve zmotne.

19. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).