Jedro

V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo dolžnika zoper sklep drugostopenjskega sodišča kot nedovoljeno zavrglo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Sklicuje se na navedbe iz pritožbe z dne 17. 3. 2016 in k njej priložene priloge. V slednji pritožbi v bistvenem izpodbija pravilnost in zakonitost odločitve o obveznosti, ki je njegovi pravni prednici naložena v izvršilnem naslovu in očita, da so izvedeni postopki neustavni, krivični in nepravični. Zahteva, da sodišče razveljavi vse do sedaj sprejete nezakonite sklepe. Po njegovem prepričanju so bili ti sprejeti na podlagi koruptivnih dejanj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je prvostopenjska odločitev, da se pritožba dolžnika zoper drugostopenjski sklep zavrže. Relevantno za presojo pravilnosti in zakonitosti te odločitve je zgolj vprašanje dovoljenosti pritožbe zoper drugostopenjski sklep v izvršilnem postopku, torej, ali so izpolnjene formalne predpostavke za vsebinsko obravnavo dolžnikove pritožbe ali ne. V pritožbi uveljavljane navedbe, s katerimi dolžnik izpodbija obveznosti iz izvršilnega naslova in očita nezakonitost odločitve ter zatrjuje kršitev procesnih pravil v pravdnem postopku in v izvršilnem postopku, v posledici česar naj bi bile sprejete odločitve nepravične in neustavne in nezakonite, so za to v tem pritožbenem postopku brezpredmetne. Kot je sodišče dolžniku že večkrat pojasnilo, sta podlaga temu izvršilnemu postopku pravnomočna in izvršljiva sodna sklepa Okrajnega sodišča v Ormožu P 58/98 z dne 10. 6. 1998 in P 74/98 z dne 15. 6. 1998. Sklepa skladno s 1. točko drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predstavljata izvršilni naslov. Z njima je bilo pravni prednici dolžnika naloženo plačilo denarne terjatve, ki jo pravni naslednik upnika prisilno izterjuje v tem postopku. Skladno z načelom formalne legalitete izvršilno sodišče ne sme in ne more posegati v izvršilni naslov, temveč je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova le prisilno realizirati. Dolžnik se zato v izvršilnem postopku terjatvi ugotovljeni v izvršilnem naslovu z ugovori o neutemeljenosti terjatve ne more (več) upirati. Dolžnik lahko izvršilni postopek prepreči le s plačilom denarne terjatve naložene njegovi pravni prednici v izvršilnem naslovu.

5. Da sodišče druge stopnje sploh začne vsebinsko obravnavati pritožbo, mora ta izpolnjevati vse posebne pritožbene procesne predpostavke. Če sodišče prve stopnje, ki mora v predhodnem postopku po uradni dolžnosti preveriti dopustnost pritožbe (pravočasnost, popolnost, dovoljenost) ugotovi, da katera od zahtevanih predpostavk ni podana, pritožbo zavrže (prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V predmetni zadevi je dolžnik priporočeno po pošti dne 8. 3. 2016 vložil pritožbo zoper sklep drugostopenjskega sodišča I Ip 1011/2015 z dne 3. 2. 2016. Po prvem odstavku 9. člena ZIZ je pritožba dovoljena zoper sklep izdan na prvi stopnji, ne pa zoper sklep izdan na drugi stopnji. V izvršilnem postopku namreč zakon ureja dvostopenjsko odločanje.

7. Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ pravnomočna in sklep, ki postane pravnomočen se ne more več izpodbijati s pritožbo (smiselna uporaba prvega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožba dolžnika zoper drugostopenjski sklep je zaradi teh razlogov nedovoljena.

8. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da sklepa sodišča druge stopnje ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi in v posledici odločitev o zavrženju pritožbe kot nedovoljene, se po navedenem pokaže kot pravilna in zakonita. Pritožbo dolžnika, ki se zavzema za meritorno obravnavo pritožbe, je sodišče druge stopnje po ugotovljenem zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

9. Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnik tokrat drugič vložil pritožbo zoper drugostopenjski sklep, čeprav je bil v odločitvi o pritožbi zoper drugostopenjski sklep jasno poučen, da zoper drugostopenjske odločitve pritožba ni dovoljena.

10. V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).