Jedro

Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ali ima vse elemente pravno veljavne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1606/99-10 z dne 8.11.2000 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.7.1999. Z njo je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Upravne enote B. z dne 17.2.1999. Z izpodbijanim delom odločbe je organ prve stopnje odločil, da se na parc. št. 3461/115 k.o. K.v., na podlagi zahteve za denacionalizacijo, ki sta jo vložila B.S. in A.S., vzpostavi solastninska pravica in delež do 524/44631-tin v korist B.S., rojenega leta 1929, umrlega leta 1996, ki je bil v času podržavljenja slovenski in jugoslovanski državljan; na parceli 1832/6 in 1832/5 k.o. K.v. vzpostavi solastninska pravica in delež do 42/100-tin v korist M.K., rojene A., umrle 1966, ki je bila v času podržavljenja slovenska in jugoslovanska državljanka; denacionalizacijski zavezanec za izročitev posesti na nepremičninah je tožeča stranka, ki ima v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji pravico do podaljšane rabe na kompleksih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo na navedenih parcelah in sicer do roka, ki ga bodo uporabniki in upravičenca sporazumno določili oziroma najdlje do izteka rodnosti trajnega nasada in največ 10 let od uveljavitve ZDen.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da je tožeča stranka v zmoti, ko zatrjuje, da je bila dejanska podlaga za prenos lastništva na parcelah, ki so predmet denacionalizacije, zapisnik - dogovor in ne arondacijska odločba. Iz spisnih podatkov izhaja, da je bil za nepremičnine, ki so predmet tega postopka, pred izdajo arondacijske odločbe sicer sestavljen zapisnik, ki ne predstavlja pravne podlage odvzema nepremičnin. Pravno podlago odvzema predstavlja odločba o arondaciji, predhodno sestavljeni zapisnik predstavlja le fazo v postopku arondacije. Sodišče zato zavrača ugovor tožeče stranke, da je odločba o arondaciji fiktivna. Navedena odločba, in ne zapisnik, je bila podlaga za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Tožnik v podrobnostih niti ne pojasni, zakaj naj bi bila odločba fiktivna. Dejstvo, da je bil pred izdajo arondacijske odločbe sestavljen zapisnik, v katerem sta takratni stranki sporazumno določili višino odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odločba fiktivna.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega zakona. Navaja, da so se arondanti in upravičenci do arondacije s sporazumno sklenjeno pogodbo - zapisnikom dogovorili za prenos zemljišča prostovoljno in se hkrati tudi sporazumeli o plačilu ustrezne kupnine. Tako prenešeno zemljišče je prevzela tožeča stranka takoj po podpisu pogodbe zapisnika in ga ni koristila prej. Iz tega izhaja, da je šlo za prostovoljni prenos lastnine in takega prenosa ni mogoče šteti za prisilno podržavljenje. Tožena stranka ni upoštevala dejstva, da je bila pogodba - zapisnik, dejansko pravno veljavna sklenjena pogodba, ki je vsebovala vse obligatorne sestavine. Zato predstavlja pravno podlago za odvzem nepremičnine in ne le fazo v postopku denacionalizacije. Tožena stranka je prezrla dejstvo prave volje arondantov, da zemljišče prodata po takratnih cenah za 1 m2 zemljišča. Zemljišče je bilo v času arondacije zapuščeno in arondanta nista hotela nadomestnih zemljišč. Arondacijska odločba, ki je sledila tako sklenjenemu in podpisanemu dogovoru, je bila zgolj fiktivna. Na tak način so stranke pridobile ugodnosti, ki jih sicer ne bi. Napadena odločba je tudi v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in Zakonom o denacionalizaciji. Zakon natančno določa, da premoženja, ki je bilo nacionalizirano in je bila zanj dana odškodnina, ni mogoče vračati. Namen denacionalizacije je poprava krivic, ne pa razveljavitev pravnih poslov, ki so nastali na podlagi proste volje strank. S tako nezakonito odločitvijo se spravlja tožeča stranka v neenakopraven položaj. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Med strankama je spor o pravni podlagi prenosa zemljišč, ki so predmet denacionalizacije. Iz izpodbijane sodbe sicer izhaja, kakšno je v konkretnem primeru stališče sodišča prve stopnje. Toda primerjava vsebine tožbenih ugovorov in razlogov izpodbijane sodbe pokaže, da sodišče prve stopnje niti ni presodilo vseh tožbenih ugovorov. Tako ni presoje o tem, zakaj konkretno sporazum z dne 4.3.1963 ni pravno veljavna pogodba, katere obligatorne vsebine pravnega posla manjkajo, kaj pomeni klavzula sporazuma o takojšnjem prevzemu zemljišč. Samo trditev, da gre le za fazo arondacijskega postopka, še ni zadostna presoja. Odgovor na ugovor fiktivnosti arondacijske odločbe je neločljivo povezan z ugovorom obstoja pravno veljavnega posla. Šele takšna presoja (ki mora zajeti tudi ostale točke sporazuma, vključno s presojo o tem, kdo je pogodbena stranka in kdo je sploh podpisal navedeni sporazum), bi v konkretnem primeru pomenila navajanje vseh razlogov o odločilnih dejstvih. Ker tožeča stranka v pritožbi kot pritožbene ugovore ponavlja iste ugovore, ki jih je uveljavljala že kot tožbene, torej v postopku na prvi stopnji, jih pritožbeno sodišče zaradi navedenih pomanjkljivosti izpodbijane sodbe niti ne more preizkusiti.

Ker je glede na določbo 3. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (torej kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti), je izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi 74. člena ZUS in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.