Jedro

Po presoji sodišča pa v obravnavanem primeru tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje odločbe zoper katero je naperjena njegova tožba. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004 je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik AA, z odločbo tožene stranke št. Bpp 425/2004 z dne 6. 5. 2004 pa je bil odvetnik AA razrešen in namesto njega postavljen drug odvetnik. Ker je tožena stranka z odločbo z dne 6. 5. 2004 ugodila tožnikovi zahtevi, to pomeni, da tožnik v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in mu dodelila izredno brezplačno pravno moč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A opr. št. III P 369/2004 ter kot oprostitev plačila sodnih taks in za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe sklenjene med BB in CC ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka je za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila odvetnika AA, Ljubljana.

Tožnik v tožbi navaja, da je prejel odločbo tožene stranke, s katero se tožniku dodeli odvetnika AA. Ko je obiskal odvetnika, je ugotovil, da v istem vhodu žive tast in tašča nasprotne stranke, to je tožeče stranke. Navaja, da je bil odvetnik do njega žaljiv, napisal je pritožbo in potem tudi laičen odgovor na tožbo. Navaja, da ni v istem položaju kot tožeča stranka, ki ga vsakodnevno maltretira brez razloga, ampak ima občutek, da je vse v naprej "zrežirano" in zahteva, da mu sodišče dodeli drugega in poštenega odvetnika po uradni dolžnosti, da bi imel "isto orožje" na obravnavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja kronološki potek dogodkov, dodaja pa, da je tožnik 9. 4. 2004 podal zahtevo za postavitev drugega odvetnika, tožena stranka pa je v zvezi s 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči zaprosila za obvezujoče mnenje Odvetniško zbornico Slovenije glede utemeljenosti razlogov za razrešitev določenega odvetnika. Tožena stranka je nato z odločbo z dne 6. 5. 2004 razrešila odvetnika AA in namesto njega določila odvetnika DD iz Ljubljane. Ker je tožena stranka v rednem postopku že razrešila prvega odvetnika in namesto njega postavila drugega odvetnika, tožena stranka predlaga, da se tožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka ugodila prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju ZBPP). Iz upravnega spisa tudi izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 425/2004 z dne 6. 5. 2004 razrešila odvetnika AA in namesto njega za izvajanje odobrene izredne brezplačne pravne pomoči postavila odvetnika DD. Ker je tožena stranka ugodila tožnikovi zahtevi, da se dodeli drug odvetnik, je sodišče na podlagi 2. odstavka 37. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) tožnika pozvalo, da sporoči ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Tožnik je na poziv sodišča odgovoril, da tožbe ne bo povlekel prostovoljno kljub temu, da mu je dodeljen drug odvetnik, ima namreč upravičen sum iz dosedanje odiseje, da ne bo imel poštenega procesa na sodišču. Na podlagi 3. odstavka 37. člena ZUS sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, kot je to storil tožnik s svojim dopisom z dne 2. 6. 2004. Predmet tega upravnega spora je zahteva tožnika, da se mu namesto postavljenega odvetnika AA, ki je bil postavljen z odločbo št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004, postavi drug odvetnik. Iz odločbe št. Bpp 425/2004 z dne 6. 5. 2004 pa izhaja, da je tožena stranka odvetnika AA razrešila izvajanja brezplačne pravne pomoči in namesto tega odvetnika postavila odvetnika DD. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik to odločbo prevzel osebno dne 7. 5. 2004. Pravni interes je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes za izpodbijanje dokončnih upravnih aktov ima po 1. odstavku 4. člena ZUS tisti, ki uveljavlja oziroma lahko izkaže, da je z dokončnim upravnim aktom prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristi in da je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varovanje njegovih pravic ali pravnih interesov. Pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka, od vložitve tožbe do odločitve sodišča. Po presoji sodišča pa v obravnavanem primeru tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje odločbe zoper katero je naperjena njegova tožba. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004 je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik AA, z odločbo tožene stranke št. Bpp 425/2004 z dne 6. 5. 2004 pa je bil odvetnik AA razrešen in namesto njega postavljen drug odvetnik. Tožena stranka je z izdajo odločbe št. 425/2006 z dne 6. 5. 2004 ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 9. 4. 2004, v kateri je zahteval, da se mu dodeli drug odvetnik. Ker je tožena stranka z odločbo z dne 6. 5. 2004 ugodila tožnikovi zahtevi, to pomeni, da tožnik v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Svojo odločitev je sodišče oprlo na podatke upravnega spisa in sicer Centra za socialno delo B z dne 3. 3. 2004, potrdila o višini katastrskega dohodka in odločbe Centra za socialno delo B z dne 3. 12. 2003. Iz teh podatkov izhaja, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je tožnika oprostilo plačila sodnih taks.