Jedro

Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 48485/2012 z dne 16. 4. 2012 razveljavi za znesek 1.144,22 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 131,78 EUR od 21. 4. 2010, od zneska 127,99 EUR od 21. 5. 2010, od zneska 125,93 EUR od 21. 6. 2010, od zneska 116,45 EUR od 21. 7. 2010, od zneska 128,11 EUR od 21. 8. 2010, od zneska 126,85 EUR od 21. 9. 2010, od zneska 127,88 EUR od 21. 10. 2010, od zneska 128,53 EUR od 21. 11. 2010 in od zneska 130,70 EUR od 21. 12 .2010 in je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka) ter razveljavilo sklep o izvršbi tudi v tretjem odstavku (III. točka izreka). V preostalem delu je zgoraj citirani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožeča stranka v roku 15 dni dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 95,34 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožena stranka. Meni, da je izrek sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje v preostalem delu ohranilo sklep o izvršbi v veljavi, neprecizen, nepopoln in nerazumljiv. Sodišče namreč nikjer ni navedlo, na kaj se nanaša preostali del sklepa o izvršbi, ki ga je sodišče ohranilo v veljavi. Po prepričanju pritožbe bi namreč sodišče prve stopnje moralo v izreku natančno navesti tudi tisti del sklepa o izvršbi, glede katerega je odločilo, da ostane v veljavi, kajti takšna dikcija, kot jo je navedlo sodišče prve stopnje potrjuje, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Močno vprašljivo je tudi stališče sodišča prve stopnje o problematiki, ki se nanaša na litispendenco, saj je iz dokumentacije razvidno, da sta bila oba izvršilna predloga vložena na podlagi istih računov, pri čemer je sklicevanje sodišča na to, da gre za različni vrsti istih terjatev, neutemeljeno. Pritožba še opozarja, da bi sodišče pri plačilu obratovalnih stroškov moralo upoštevati tudi slabe premoženjske razmere toženca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka (upnik) je proti toženi stranki (dolžniku) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin (računov iz naslova obratovalnih stroškov), ki so v predlogu natančno navedeni. Izvršilno sodišče je predlogu upnika ugodilo in s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo (prvi odstavek izreka), da v roku 8 dni poravna upniku v predlogu navedeno terjatev v višini 2.229,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, razvidnih iz predloga za izvršbo, ter izvršilne stroške. Nadalje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka). Stroške upnika je odmerilo na 36,00 EUR (tretji odstavek izreka). Sklenilo je še, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Brežicah (četrti odstavek izreka).

5. Proti navedenemu sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik vložil ugovor. Izvršilno sodišče je nato s sklepom z dne 5. 10. 2012 sklenilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter da bo o zahtevku in stroških odločilo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Brežicah. Sodišče je nato nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Postopek za izdajo plačilnega naloga ureja 29. poglavje Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi tretjega odstavka 436. člena ZPP tako sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Prvostopno sodišče je izdalo pravno formalno pravilno sodbo, s katero je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, delno pa ga je ohranilo v veljavi. Zmotno je zato pritožbeno sodišče, da izrek ni popoln ter da je nerazumljiv. Iz izreka namreč natančno izhaja, v katerem delu je bil izdani sklep o izvršbi razveljavljen, to je za znesek 1.144,22 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu, torej v tistem delu, v katerem ni bil razveljavljen, pa se je sklep o izvršbi ohranil v veljavi, torej za znesek 1.085,13 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz predloga za izvršbo (kot tudi iz obrazložitve sodbe), in sicer od zneska 82,73 EUR od 21. 1. 2011 do plačila, od zneska 85,28 EUR od 21. 2. 2011 do plačila, od zneska 84,65 EUR od 21. 3. 2011 do plačila, od zneska 86,28 EUR od 21. 4. 2011 do plačila, od zneska 74,42 EUR od 21. 5. 2011 do plačila, od zneska 59,06 EUR od 20. 8. 2011 do plačila, od zneska 96,50 EUR od 21. 10. 2011 do plačila, od zneska 95,75 EUR od 21. 11. 2011 do plačila, od zneska 93,60 EUR od 21. 12. 2011 do plačila, od zneska 95,85 EUR od 21. 1. 2012 do plačila od zneska 98,12 EUR od 21. 2 .2012 do plačila in od zneska 96,89 od 21 .3 .2012 do plačila.

6. Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.

7. Na (ne)obstoj obveznosti toženca pa ne more vplivati pritožbeno zatrjevano dejstvo, da je slabega premoženjskega stanja.

8. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora po pooblastilu iz drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).