Jedro

Glede na ugotovljena dejstva, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, je po prepričanju pritožbenega sodišča na prvi stopnji prisojena odškodnina tožnikom prenizka in ne odraža primernega denarnega zadoščenja. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji 179. člena OZ za odmero pravične denarne odškodnine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da njen izrek v celoti na novo glasi: „I. Tožena stranka je dolžna plačati prvotožeči stranki I.E. ml. 1.550,00 EUR, drugotožeči stranki I.E. 1.550,00 EUR in tretjetožeči stranki D.E. 1.600,00 EUR, vsem s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 dalje do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek tožeče stranke nad dosojenim zneskom 4.700,00 EUR do vtoževanega zneska 9.900,00 EUR zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 969,17 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 392,84 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku, ko je razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki, in sicer prvotožniku 550,00 EUR, drugotožniku 550,00 EUR in tretjetožnici 600,00 EUR, vsem s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, glede na uspeh v pravdi pa je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v znesku 669,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prisojeni zneski predstavljajo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki so jo tožniki trpeli zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja, kar je bila posledica prekomernega hrupa zaradi cestnega prometa po glavni cesti G1-1 M - H, ob kateri tožniki živijo.

2. Zoper citirano sodbo so tožniki po svojem pooblaščencu vložili pravočasno pritožbo. Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in se v pritožbenem predlogu zavzemajo za spremembo izpodbijane sodbe v smeri celotne ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da so glede na dejanske ugotovitve, ki jih pritožba vsebinsko ne graja, na prvi stopnji prisojene odškodnine prenizke in ne ustrezajo standardom pravičnega denarnega zadoščenja, zato jih je pritožbeno sodišče ustrezno zvišalo, medtem ko pri svojem delu sodišče prve stopnje ni storilo tistih bistvenih kršitev določb procesnega prava, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti; pritožba pa očitanega pritožbenega razloga o bistvenih kršitvah določb procesnega prava ne konkretizira, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo obravnavati in v posledici tega tudi ne odgovoriti nanje.

6. V pritožbenem postopku niso sporna odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje odmerilo tožnikom denarno odškodnino in sicer: - obdobje izpostavljenosti prekomernemu hrupu je za vse tožnike 32,5 mesecev (v časovnem obdobju od 30. 10. 2006 do 16. 7. 2009); - v tem obdobju so bile presežene kritične vrednosti hrupa dan, večer, noč ter nočnega hrupa, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe v točki 8 obrazložitve; - hiša, v kateri živijo tožniki, je od ceste oddaljena 9 m (dve sobi in kuhinja sta čisto ob cesti, na cesto je obrnjeno tudi dvorišče); - prvotožnik je v obdobju od leta 2006, ko je bil star 24 let, do leta 2009, ko je bil star 27 let, bil brezposeln in doma prisoten dnevno več kot 15 ur, drugotožnik je bil v tem obdobju zaposlen in je bil dnevno 8 ur odstoten, tretjetožnica pa je bila do leta 2007 zaposlena 8 ur, dalje pa 4 ure dnevno; - pri vseh tožnikih so bile ugotovljene nevšečnosti, ki utemeljujejo obstoj duševnih bolečin (podrobno v točkah 14, 15 in 16 razlogov sodbe, kar pritožbeno sodišče v celoti povzema).

7. Glede na navedeno in ugotovljena dejstva, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, je po prepričanju pritožbenega sodišča na prvi stopnji prisojena odškodnina tožnikom prenizka in ne odraža primernega denarnega zadoščenja. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za odmero pravične denarne odškodnine. Pritožba se pri zavzemanju za zvišanje na prvi stopnji prisojenih odškodnin sklicuje na vrsto odločitev v primerljivih primerih, vendar pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da sicer absolutnih zneskov odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov in je lahko zato razpon odškodnin zelo velik. Kljub temu pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva denarno odškodnino odmerilo prenizko. Prisojene odškodnine namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno daljše obdobje (32,5 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo, oddaljena od ceste le 9 m, in se nahaja neposredno ob cesti (nanjo sta obrnjeni tudi dve sobi in kuhinja), kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da je bil prvotožnik pretežni del obravnavanega obdobja nezaposlen, drugo in tretjetožnica pa sta bila zaposlena (v obsegu kot je že navedeno). Glede na navedeno tudi po kriteriju objektivne pogojenosti odškodnin (individualizacija v širšem pomenu) višina denarne odškodnine prisojena na prvi stopnji vsem tožnikom ne ustreza. Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine zvišalo, in sicer vsakemu tožniku za 1.000,00 EUR. V na drugi stopnji prisojenih zneskih odškodnin so namreč primerno upoštevani kriteriji iz 179. člena OZ, pa tudi okoliščine, ki jih navaja pritožba (protihrupna zaščita z menjavo dveh oken ni v celoti omilila neugodnih posledic hrupa) in ki jih je sicer v preveliki meri upoštevalo sodišče prve stopnje. Na drugi stopnji korigirane višine odškodnin pa so tudi povsem primerne s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih. Pritožbeno sodišče je zato zaradi pravilne uporabe materialnega prava odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe - peta alineja 358. člena ZPP.

8. Delna sprememba zadeve o glavni stvari je imela za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve. Na prvi stopnji odmerjenih pravdnih stroškov pravdnim strankam pritožba ne graja, zato je te zneske pritožbeno sodišče vzelo kot podlago svoji stroškovni odločitvi. Uspeh tožnikov v pravdi sedaj znaša 47 %, kar glede na na prvi stopnji njim odmerjenim pravdnim stroškom v znesku 3.163,22 EUR pomeni, da bi jim bila toženka dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 1.486,71 EUR. Toženki je sodišče prve stopnje odmerilo pravdne stroške v znesku 976,50 EUR, glede na njen sedanji uspeh v višini 53 % pa bi ji bili tožniki dolžni povrniti pravdne stroške v znesku 517,54 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je tako toženka dolžna tožnikom povrniti pravdne stroške v znesku 969,17 EUR.

9. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Na pritožbeni stopnji so tožniki uspeli s svojo pritožbo v višini 36,58 %, kar pomeni, da jim je toženka v tolikšnem obsegu dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo nagrado za postopek po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in tar. št. 1200 v znesku 552,90 EUR in 22 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, kar skupaj znaša 1.073,93 EUR. Glede na njihov pritožbeni uspeh jim je tako toženka dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 392,84 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.