Jedro

Kot je opozorilo že tudi sodišče prve stopnje, je začasna odredba izjemen ukrep. Izda se jo, kadar je potrebno posredovanje še preden je dokončno oz. pravnomočno zaključen sodni postopek. Pri tem pa je ključna otrokova korist. Začasna odredba je nujno sredstvo in jo sodišče izda, če ugotovi, da bi brez nje otroku nastale nepopravljive posledice, torej da je otrok ogrožen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijana sklepa z dne 9. 12. 2020 in z dne 16. 2. 2021 potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 9. 12. 2020 zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper II. točko sklepa II N 00/2019 z dne 9. 10. 2020. V tej točki je sodišče prve stopnje odločilo, da stiki med mld. A. in nasprotno udeleženko začasno potekajo vsako sredo med 14. in 16. uro v prostorih Centra za socialno delo ..., Enota ... (v nadaljevanju: CSD), pod nadzorom strokovnih delavcev.

2. V sklepu z dne 16. 2. 2021 je bil zavrnjen ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep II N 00/2019 z dne 18. 1. 2021. S tem sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo II. točko izreka sklepa z dne 9. 10. 2020, tako da je za obdobje treh mesecev začasno prekinilo stike med mld. A. in nasprotno udeleženko. Ti se po preteku treh mesecev ponovno začnejo izvajati v obsegu, določenem v sklepu z dne 9. 10. 2020, in pod pogojem, da se nasprotna udeleženka aktivno vključi v program psihološkega ali psihiatričnega zdravljenja pri izvajalcih ustrezne zdravstvene dejavnosti, o čemer je dolžna obvestiti CSD, ki spremlja potek zdravljenja in o tem obvešča sodišče. 3. Dosedanji potek postopka izkazuje, da sta udeleženca starša mld. A., rojene ... 2014. Dekličin oče je 7. 8. 2019 vložil predlog, da se mu A. dodeli v varstvo in vzgojo, vključno z ureditvijo preživnine in stikov. Nasprotna udeleženka se v odgovoru z dne 29. 8. 2019 zavzema za zavrnitev takšnega predloga in predlaga izdajo začasne odredbe, s katero bi se zaradi suma spolne zlorabe predlagatelju odvzela pravica do stikov. Udeleženca postopka sta 3. 10. 2019 sklenila sodno poravnavo, da se stiki med očetom in hčerko začasno izvajajo pod nadzorom na CSD enkrat tedensko po uro in pol. Ti stiki so bili s sklepom z dne 20. 11. 2019 postopoma povečani, tako da so potekali tudi brez nadzora CSD, saj nadaljnji postopek spolne zlorabe ni potrdil. Sodišče je s sklepom z dne 31. 8. 2020 hčerko začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, z materjo pa določilo stike in začasno uredilo preživnino. Zaradi materinega oviranja oz. negativnega vpliva na stikovanje med hčerko in očetom je bila 9. 10. 2020 izdana začasna odredba, s katero so bili stiki nasprotne udeleženke s hčerko določeni pod nadzorom strokovnih delavcev CSD. Stiki so bili v sklepu z dne 18. 1. 2021 začasno prekinjeni za obdobje treh mesecev, materi pa je bilo naloženo, da se aktivno vključi v program psihološkega ali psihiatričnega zdravljenja pri izvajalcih ustrezne zdravstvene dejavnosti.

4. Predmet pritožbene presoje sta sklepa z dne 9. 12. 2020 in z dne 16. 2. 2021, s katerima je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora nasprotne udeleženke zoper sklepa z dne 18. 1. 2021 in z dne 9. 10. 2020. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi zoper sklep z dne 9. 12. 2020**

6. Nasprotna udeleženka v pritožbi priznava, da je na stiku pod nadzorom prišla v hud spor z delavkama CSD, in ker ni hinavka, tudi ni hotela popustiti. Delavke CSD ji niso dovolile stika, ker ni hotela podpisati obrazca, da ni okužena s COVID-om. V pritožbi posplošeno zatrjuje, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, ki pa jih podrobneje ne opredeli. Opozarja le na resne spore med njo in strokovnimi delavkami ter priznava, da je nestrpna in trmasta, saj ne more popustiti napram zahtevam socialnih delavk, ki verjetno res hočejo samo to, da bi spremenila vedenje. Zapisniki CSD in pripombe nanje so stike pod nadzorom le poslabšali. Predlaga, da se stiki pod nadzorom ukinejo, saj ima do njih odpor; trma pa ji onemogoča, da bi se prilagodila in ubogala socialne delavke. CSD bi vendar moral to razumeti in jo v kakšni okoliščini podpreti.

7. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje in sprejema odločitev o zavrnitvi ugovora nasprotne udeleženke zoper II. točko sklepa z dne 9. 10. 2020 kot pravilno. V pritožbi nasprotna udeleženka razlogov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev, ni predstavila. Iz pritožbe veje (predvsem) njena čustvena prizadetost, ne pa tehtni argumenti, ki bi izkazovali, da je odprava stikov pod nadzorom CSD v A. korist. 9. Za izvrševanje stikov pod nadzorom CSD morajo obstajati resni razlogi - otrok mora biti ogrožen - in ta ogroženost je bila ugotovljena s stopnjo verjetnosti. Temeljno podlago odločitvi predstavljata psihološko poročilo/ mnenje psihologinje B. B. z dne 1. 10. 2020 ter mnenje CSD z dne 30. 9. 2020. Oba izkazujeta in problematizirata ravnanja nasprotne udeleženke, ki se odražajo tudi v stikih med mld. A. in predlagateljem. Pritožba se do teh ravnanj in ugotovitev, ki jih je sodišče podrobno predstavilo v točkah 13 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne opredeli, ampak le posplošeno zatrjuje, da nasprotna udeleženka stikov pod nadzorom ne sprejema. Zato pritožbeno sodišče v celoti sledi ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje; pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

**O pritožbi zoper sklep z dne 16. 2. 2021**

10. Zavrnjen je bil tudi ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 18. 1. 2021, s katerim so bili začasno - za obdobje treh mesecev - prekinjeni stiki med mld. A. in nasprotno udeleženko. Ta v pritožbi poudarja, da že obiskuje psihiatra dr. C. C. in svetovalno terapevtko D. D. ter jemlje antidepresivna zdravila. Terapijo redno obiskuje. Obrnila se je tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo. Bistvo spora vidi v predlagateljevem odtujevanju otroka od nje. Predlagatelj hoče A. izolirati od vseh prijateljev, ki jih ima v ... Res ni bila prijazna do določenih zaposlenih na CSD in se jim ni pustila ukrotiti, ko je videla, da o njej pišejo pomanjkljive zapise o poteku stikov. To pa se ni nikoli odvijalo v prisotnosti otroka. Igralno terapijo pri psihoterapevtki E. E. iz ... ji je predlagala psihologinja F. F., ne pa psihologinja CSD B. B. Izpostavlja imena strokovnih delavk CSD, s katerimi ima korektne in vljudne odnose. Poudarja, da jo bivši partner zalezuje ter o njej širi laži in grde govorice. Zanika ugotovitev sodišča, da je hčerko na stiku namerno uspavala. Hčerka se je obiska pri zdravniku v bolnišnici veselila, bila je dobre volje in razigrana, zato ji ni bil povzročen noben psihični pritisk. Sodišče pa še vedno ni ugodilo njenemu predlogu, da se opravi pregled predlagatelja pri alkohologu in pri psihiatru. Predlagatelja dobro pozna, zato ve, da je bil v vinjenem stanju. V odnosu do strokovnih delavk CSD nima nobenih slabih namenov, sicer si ne bi želela, da se stiki snemajo. Ponovno opozarja na sum spolne zlorabe s strani predlagatelja in izraža dvom v izvedensko mnenje G. G. Poudarja, da je spet vložila prošnjo za nadzor nad delom CSD na Socialno zbornico. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi ugovoru ter odpravi začasno odredbo z dne 18. 1. 2021. 11. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in oporeka pritožničinim zatrjevanjem.

12. Sprejeta odločitev je pravilna in zakonita. Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, ki jih je našlo v določbah 157. in 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega tako škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka, pa tudi na otrokovem premoženju.

13. Kot je opozorilo že tudi sodišče prve stopnje, je začasna odredba izjemen ukrep. Izda se jo, kadar je potrebno posredovanje še preden je dokončno oz. pravnomočno zaključen sodni postopek. Pri tem pa je ključna otrokova korist. Začasna odredba je nujno sredstvo in jo sodišče izda, če ugotovi, da bi brez nje otroku nastale nepopravljive posledice, torej da je otrok ogrožen.

14. Sodišče prve stopnje je vse zgoraj izpostavljene kriterije pravilno presodilo in se do njih v izpodbijanem sklepu celovito opredelilo. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Začasna prekinitev stikov je sicer hud ukrep, ki pa je bil v obravnavani zadevi glede na vse okoliščine primera nujen. Stiki pod nadzorom so bili za sedemletno A. preveč stresni. Ni razloga, da pritožbeno sodišče ne bi verjelo zapisom o poteku stikov pod nadzorom. Iz zapisov izhaja obnašanje nasprotne udeleženke na stikih, ki ga je sodišče prve stopnje v točki 11 obrazložitve podrobno opisalo. Še posebej je poudarjeno, da se nasprotna udeleženka neprimerno obnaša do strokovnih delavk CSD vpričo mld. A. Takšno obnašanje tudi po oceni pritožbenega sodišča deklici ni v korist, saj ji ne daje ustreznih starševskih vzorcev in občutka varnosti. Zelo problematična so sugestivna vprašanja, ki jih na stikih mld. A. postavlja nasprotna udeleženka, katerih namen je omalovaževanje predlagatelja. Tovrstnih ravnanj pritožba niti ne problematizira. In tudi ne zanika, da takšna situacija na stikih deklico spravlja v veliko stisko.

15. Pritožba se do bistvenih ugotovitev iz izpodbijanega sklepa niti ne opredeli, marveč se v glavnini ukvarja z obrobnimi vprašanji, kot npr. kdo je nasprotni udeleženki predlagal igralno terapevtko E. E. Do vprašanj v zvezi s spolno zlorabo mld. A. in predlagateljevo zlorabo alkohola se je sodišče v preteklosti že večkrat opredelilo in preverilo zatrjevanja nasprotne udeleženke o A. ogroženosti pri očetu. Pritožbi tudi ne uspe izpodbiti razlogov v zvezi z uspavanjem mld. A. na stikih. Glede navedenega je sodišče prve stopnje podalo poglobljeno pojasnilo v 14. točki obrazložitve, ki mu pritožbeno sodišče v celoti sledi.

17. Dokazilo, da se nasprotna udeleženka zdravi v Psihiatrični ambulanti Zdravstvenega doma ..., samo po sebi še ne utemeljuje spremembe v odločitvi. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, v izvidu ni ničesar o psihični urejenosti nasprotne udeleženki in o njeni psihofizični kondiciji. Dejstvo, da se je nasprotna udeleženka poslužila tovrstne pomoči, pa ji bo po preteku trimesečnega obdobja začasne prekinitve stikov - kot že ugotavlja tudi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu - nedvomno v korist. 18. Glede preživnine je pritožba povsem posplošena, zato se pritožbeno sodišče do nje tudi ne bo podrobneje izjasnjevalo.

19. Pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo treba pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).