Jedro

Tožnik je predlog za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP utemeljeval s stališčem, da sta bili izpovedbi obeh izvedencev krivi, ker nista v času izdelave izvedenskega mnenja in zaslišanja imela možnost objektivnega vpogleda v njegovo zdravstveno stanje, medtem ko 6. točko prvega odstavka 394. člena ZPP s stališčem, da se sodni odločbi opirata na listino (izvedensko mnenje), v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena obnovitvena razloga nista podana, saj v primeru navedenih razlogov za obnovo postopka gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da dovoli predlog za obnovo postopka. Meni, da je odločitev napačna zaradi napačne uporabe in razlage procesnega prava. Zatrjuje, da je bilo tožniku izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke doc. dr. A.A. (ki je bilo izdelano za potrebe postopka v zadevi opr. št. V Ps 1077/2015), poslano dne 20. 2. 2017 in da je bil postopek, ki se je vodil pred naslovnim sodiščem v zadevi opr. št. V Ps 1077/2015 pravnomočno končan meseca maja 2016. Navaja, da gre v konkretnem primeru za specifično situacijo in ni bilo moč zaznati razvoja posledic na psiho tožnika že v času izdelave izvedenskega mnenja iste izvedenke v letu 2015 in v času ustne dopolnitve mnenja, ampak šele kasneje in to retrogradno za nazaj. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da se tožnikovo psihično stanje poslabšuje, da do adaptacije na nove življenjske okoliščine ni prišlo, da je v času od 26. 9. 2014 do 18. 6. 2015 s psihiatrične plati prišlo do zelo močnega poslabšanja njegovega duševnega funkcioniranja ter da je določene zmožnosti za izpeljavo dodatnega šolanja pri njem možno oceniti šele retrogradno. Navaja, da je šele s prejemom navedenega izvedenskega mnenja izvedel, da je mogoče šele retrogradno oceniti njegovo duševno stanje in stanje glede trajanja in intenzitete bolečin. Meni, da bi bili izvedensko mnenje in odgovori sodnih izvedencev dr. A.A. in dr. B.B. v tem postopku drugačni kot so bili, če bi se v času izdelave le-tega vedelo, kar se je v času izdelave izvedenskega mnenja z dne 15. 2. 2017 in bi bili zneski prisojene odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode zanj bolj ugodni oziroma višji. Meni, da je potrebno izvedensko mnenje z dne 15. 2. 2017 šteti kot novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo in bi bila zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oziroma ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Odločilno dejstvo, na podlagi katerega bi obnova morala biti dovoljena, je okoliščina, da so določeni psihični deficiti obstajali že v času do pravnomočnosti sodbe, vendar zaradi pomanjkljivosti izdelka sodne izvedenke psihiatrične stroke doc. dr. A.A., na katere ni imela vpliva, niso mogli biti upoštevani in ovrednoteni in posledično upoštevani pri odločitvi o višini odškodnine. Nasprotuje zaključku sodišča, da bi morala biti obnovitvena razloga iz 5. in 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP dokazana s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča, ker meni, da ne gre za hoteno neresničnost vsebine, to je izvedenskega mnenja sodne izvedenske psihiatrične stroke doc. dr. A.A. z dne 5. 5. 2015, niti za zavestno krivo izpovedbo izvedenke. Da je bila vsebina izvedenskega mnenja iz leta 2015 neresnična (takrat nevede) in vsebina ustne dopolnitve izvedenke mnenja kriva (takrat nevede) izhaja iz izvedenskega mnenja iz leta 2017. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka oprlo na pravilno pravno podlago - določbe ZPP o obnovi postopka (5., 6. in 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP). Ob formalnem preizkusu predloga za obnovo postopka je ugotovilo, da je predlog popoln, dovoljen in pravočasen, zato je o njem odločalo po vsebini.

6. Po določbi 5. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca (5. točka) ali če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina (6. točka). Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, če se kazenski postopek ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti (prvi odstavek 396. člena ZPP).

7. Tožnik je predlog za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP utemeljeval s stališčem, da sta bili izpovedbi obeh izvedencev (doc. dr. A.A. in dr. B.B.) krivi, ker nista v času izdelave izvedenskega mnenja in zaslišanja imela možnost objektivnega vpogleda v njegovo zdravstveno stanje, medtem ko 6. točko prvega odstavka 394. člena ZPP s stališčem, da se sodni odločbi opirata na listino (izvedensko mnenje), v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena obnovitvena razloga nista podana, saj v primeru navedenih razlogov za obnovo postopka gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča. Tožnik v obravnavani zadevi tega ni storil in ni dokazal, da bi bili izpovedbi sodnih izvedencev doc. dr. A.A. in dr. B.B. krivi oziroma da bi izvedensko mnenje z dne 17. 2. 2015 predstavljalo listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da za uveljavljanje obeh obnovitvenih razlogov ni moč zahtevati pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, ker v konkretnem primeru ne gre za hoteno neresničnost vsebine.

8. Po določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadane odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

9. Dokaz, ki ga tožnik navaja v predlogu za obnovo postopka in tudi v pritožbi je nastal šele po pravnomočnosti z obnovo napadane sodbe, saj je bila sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 982/2015, izdana dne 19. 5. 2016, tožnik pa se sklicuje na izvedensko mnenje sodne izvedenke doc. dr. A.A. z dne 15. 2. 2017, in sicer, da je šele s prejemom navedenega izvedenskega mnenja izvedel, da je mogoče retrogradno ocenjevati njegovo duševno stanje glede trajanja in intenzitete bolečin. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da zatrjevani obnovitveni razlog (izvedensko mnenje z dne 15. 2. 2017) že zato ni podan, ker je nastal šele po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe. Glede na to, da je izvedensko mnenje izdelano v zadevi opr. št. V Ps 1077/2015 z dne 15. 2. 2017, torej že po pravnomočni sodbi in sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 982/2015 z dne 19. 1. 2016, ne more predstavljati razloga za obnovo postopka1, zato zatrjevani obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ni podan. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je sodna izvedenka doc. dr. A.A. že v izvedenskem mnenju z dne 17. 2. 2015 ocenila, da je škodni dogodek pri tožniku predstavljal sprožilni moment za terapije pri psihiatru in odvisnost od jemanja zdravil (uživanje pomirjeval in uspaval) ter da je kombinacija tožnikovih osebnih potez in prolongirane depresivne epizode povzročila motnje kognitivnih funkcij v smislu zbranosti in delovnega spomina oziroma učne težave ter posledično neuspeh poklicne rehabilitacije. Pritožbeno sodišče je že v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 982/2015 z dne 19. 5. 2016 pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo posledice, ki so tožniku nastale na duševnem nivoju ter bodoči obseg te škode, zato je odškodnino iz tega naslova tudi zvišalo iz 20.000,00 EUR, ki jih je prisodilo sodišče prve stopnje na višino 30.000,00 EUR.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Enako na primer v sklepu Vrhovno sodišče RS opr. št. VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007 in sklepu opr. št. VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008.