Jedro

Razlogi, zaradi katerih je prišlo do prekoračitve roka za odločanje (kadrovske težave), po presoji sodišča molka organa ne opravičujejo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dolžno v roku 30 dni od prejema te sodbe odločiti o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Socialne inšpekcije št. 06183-21/2015-5 z dne 30. 12. 2015. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 15. 4. 2016 vložila tožbo zaradi molka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot organa druge stopnje o pritožbi, ki jo je vložila zoper odločbo organa prve stopnje (Socialne inšpekcije), ki je navedena v izreku te sodbe in sklepa in s katero ji je bilo začasno prepovedano opravljanje dejavnosti v Občini Radenci. V tožbi navaja, da je bila zoper izpodbijano odločbo dne 4. 1. 2016 vložena pritožba, da odločbe o pritožbi (še) ni dobila ter da odločbe ni dobila kljub ponovni urgenci, ki jo je vložila 31. 3. 2016. Zato predlaga sodišču, da izpodbijano odločbo odpravi in da se postopek zoper tožečo stranko ustavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

2. Organ druge stopnje v odgovoru na poziv sodišča, da pošlje upravne spise in pojasni, zakaj še ni odločil o pritožbi navaja, da je najprej reševal pritožbo v zadevi zoper odločbo Socialne inšpekcije št. 06186-7/2015-7 z dne 21. 7. 2015 in sicer je dne 8. 4. 2016 izdal odločbo št. 0612-4/2015-9, s katero je zavrnil pritožbo Občine Radenci. Pritožba v konkretni zadevi bi bila rešena naslednja, v kolikor ne bi bila prej vložena tožba. Navaja tudi, da zadev ne more reševati sproti oz. znotraj predpisanega roka zaradi kadrovskega primanjkljaja. V zvezi s tožbenimi ugovori in zahtevo za izdajo začasne odredbe pa pojasnjuje, da pritrjuje stališču Socialne inšpekcije, da ni pravnega temelja za opravljanje dejavnosti tožeče stranke, ker ne obstaja veljavna koncesijska pogodba, ki bi predstavljala pravno podlago za opravljanje storitev. Zato so bili v ta namen izdani ukrepi in roki za odpravo omenjenih nepravilnosti ustrezni.

K I. točki izreka:

3. Tožba je utemeljena.

4. Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v 28. členu ureja pooblastilo sodišča za odločanje, kadar pride do kršitve dolžnosti izdaje oz. vročitve akta (molk organa). Če namreč organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena). V primeru molka organa se v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1 zahteva izdaja oz. vročitev upravnega akta.

5. Ker iz tožbe tožeče stranke nedvomno izhaja, da jo vlaga zaradi molka organa druge stopnje in ker se v takem primeru lahko zahteva le izdaja oziroma vročitev upravnega akta, je sodišče, ne glede na tožbeni predlog, štelo, da s tožbo smiselno zahteva izdaja upravnega akta in tožbe tožeči stranki ni pošiljalo v popravo.

6. Med strankami tega upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka pritožbo zoper v izreku sodbe in sklepa navedeno prvostopno odločbo vložila dne 4. 1. 2016, tako pri organu prve stopnje, posredovala pa jo je tudi toženi stranki. Iz spisov zadeve tudi (nesporno) izhaja, da je organ druge stopnje pritožbo skupaj z upravnimi spisi dne 12. 1. 2016 sprejel v reševanje. Ker rok za izdajo odločbo o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo (iz spisov zadeve ne sledi, da pritožba ne bi bila popolna), je tako po presoji sodišča izpolnjen pogoj pretečenega dvomesečnega roka za odločanje o pritožbi iz 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V konkretnem primeru to pomeni, da je dvomesečni rok za odločitev o pritožbi do vložitve tožbe potekel. Izpolnjen pa je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedem dnevnega roka, v katerem mora oz. bi moral drugostopni organ izdati odločbo o pritožbi. Poziv po 28. členu ZUS-1 je bil organu druge stopnje posredovan dne 31. 3. 2016 (s priporočeno pošiljko), kar pomeni, da je tudi zakonski rok sedmih dni potekel pred vložitvijo tožbe (dne 15. 4. 2016).

7. V primeru, da je tožba zaradi molka upravičena, sodišče tožbi s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oz. petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari, ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda oz., če izdana odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe po prvem odstavku 69. člena ZUS-1. Glede na navedeno je po presoji sodišča izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za to, da sodišče tožbi ugodi, saj je molk organa druge stopnje v obravnavani zadevi neupravičen. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do prekoračitve roka, ki jih organ druge stopnje v odgovoru na tožbo navaja, po presoji sodišča namreč molka organa ne opravičujejo. Zato jih sodišče zavrača kot neutemeljene. V obravnavanem primeru je tožena stranka sporno pritožbo s spisom sprejela v reševanje 12. 1. 2016. Vse do izdaje te sodbe pa o pritožbi tožeče stranke ni odločila.

8. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in smiselnim predlogom tožeče stranke toženi stranki naložilo, da mora o pritožbi tožeče stranke odločiti v roku 30 dni od prejema te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena Z US-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 ter ga glede na navedbe organa druge stopnje v odgovoru na tožbo, glede predvidenega roka, v katerem naj bi bila rešena pritožba, določilo kot primernega.

K II. točki izreka:

9. Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala odložitev izvršitve v izreku te sodbe in sklepa navedene odločbe organa prve stopnje.

10. Po določbi prvega odstavka 32. člena ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače, po drugem odstavku istega člena pa sodišče lahko na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe. Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe je, upoštevaje citirane določbe ZUS-1, dovoljena tožba v upravnem sporu, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je sodišče o tožbi tožeče stranke v obravnavanem primeru pravnomočno odločilo (I. točka izreka sodbe in sklepa), procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi ni izpolnjena, zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

11. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v višin določeni v 3. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu upoštevaje okoliščino, da je sodišče odločilo o zadevi na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik.