Jedro

Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka (I. točka izreka). Dolžniku je v roku 8 dni naložilo povrnitev 298,66 EUR stroškov ugovornega postopka v korist proračuna Republike Slovenije, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (II. točka izreka), hkrati pa je še sklenilo, da sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V bistvenem navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sklepa nasprotuje razlogom in se ga ne da preizkusiti. Pri tem očita, da v izreku ni vsaj delno ustavljena izvršba za plačane mesečne zneske preživnine v vsakokratnem znesku 263,16 EUR (t. j. od maja do novembra 2025), katerih prejem je upnica priznala, ter da sodišče prve stopnje ni upoštevalo poplačila z dne 29. 7. 2025 v višini 1.564,31 EUR. Zmotno je ugotovljeno tudi dejansko stanje, ker sodišče prve stopnje teh plačil ni štelo za prostovoljna plačila, temveč za realizacijo sklepa o izvršbi. Nadalje navaja, da si je pri delodajalcu uredil administrativno prepoved in redno plačuje preživnino, sodišče prve stopnje pa je zaradi napačnega materialnopravnega stališča dopustilo dvojne rubeže in s tem preplačilo zapadlih obveznosti v znesku 1.912,97 EUR. Opozarja, da je terjatev preplačal, pri čemer pa niso bila upoštevana vsa njegova nakazila preko delodajalca in banke oziroma jih je sodišče prve stopnje napačno štelo za prisilno izterjavo namesto za prostovoljna plačila. Terjatev je tako preplačal za znesek 2.372,97 EUR. Pri izračunu terjatve oziroma dolga je izhajal iz stanja dolga, ki ga je sodišče prve stopnje izračunalo na dan 29. 4. 2025, ko je bil upnici dolžan še 86,23 EUR. Pri tem ni upošteval izvršilnih stroškov, saj meni, da upnica do njih ni upravičena zaradi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Ker je bil njegov ugovor po izteku roka utemeljen, upnica ni upravičena do stroškov ugovornega postopka. Pri tem še izpostavlja, da je bilo upnici priznanih 400 odv. točk namesto 200 točk, kot bi ji šlo glede na vrednost spornega predmeta v znesku 774,75 EUR. Predlaga da sodišča druge stopnje pritožbi ugodi in sklep spremeni v zanj pozitivno odločitev s stroškovno posledico za upnico oziroma da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Uvodoma navedeni pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni utemeljen. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek je jasen in ne nasprotuje samemu sebi niti razlogom sklepa. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj dolžnikove navedbe ne predstavljajo pravno upoštevnega ugovornega razloga po izteku roka. Kar uveljavlja pritožba, t. j. da sodišče prve stopnje v izreku sklepa ni (vsaj delno) ustavilo izvršbe za plačane mesečne zneske preživnine, kar je v ugovoru po izteku roka dolžnik tudi izkazal - pa že po vsebini ne predstavlja uveljavljane postopkovne kršitve.

6.Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila. Takšnih plačil, izvedenih v okviru dopustnega uveljavljanja izvršbe, dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka. Prav tako dolžnik ne more biti uspešen s pritožbeno navedbo, da si je pri delodajalcu uredil administrativno prepoved izplačila (plače), saj ima pravnomočen sklep o izvršbi pred le-to prednost in zavezuje delodajalca ne glede na dolžnikove predhodne dogovore z njim. Kot je še dolžniku glede v pritožbi ponovno izpostavljenega dvojnega rubeža pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v primeru uspešnosti več izvršilnih sredstev in posledičnega preplačila, pravno sredstvo dolžnika predlog za nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ), ne pa ugovor po izteku roka.

7.Ne glede na navedeno pa že iz ugovornih in pritožbenih navedb izhaja, da celotni dolg ni poplačan. Dolžnik v pritožbi sam pojasni, da pri svojem izračunu preplačila ni upošteval izvršilnih stroškov, ker upnica do njih ni upravičena zaradi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Slednje pa dolžnika ne odvezuje plačila stroškov postopka, saj omenjeno zgolj pomeni, da je stroške dolžan poravnati v korist proračuna Republike Slovenije.

8.Neutemeljena je pritožba tudi v delu izrecno izpodbijane stroškovne odločitve. Sodišče prve stopnje je upnici za odgovor na ugovor po izteku roka po tar. št. 31/7 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) pravilno priznalo 400 odv. točk in ne 200 odv. točk, za kar se zavzema pritožba. Čeprav je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa res navedlo, da vrednost spornega predmeta znaša 774,75 EUR, je za odmero nagrade po OT odločilna vrednost oziroma višina terjatve, ki jo dolžnik izpodbija. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik z ugovorom po izteku roka zatrjeval celotno poplačilo terjatve in predlagal ustavitev (celotne) izvršbe. Upoštevaje, da skupna vrednost preživninskih obveznosti (skupaj z bodočimi obroki) presega znesek 6.000,00 EUR, priznanje nagrade v obsegu 400 odv. točk v celoti ustreza vrednotenju po OT. Sodišče prve stopnje je tako stroške odmerilo povsem pravilno, posledično pa je pritožba tudi v stroškovnem delu neutemeljena.

9.Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter drugi odstavek 55. člena ZIZ) ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške, saj mu iz tega razloga niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 58

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.