Up-469/04 - 6

11. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 21. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 107/2003 z dne 6. 4. 2004 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi na delo k drugemu delodajalcu ter posledično zavrnilo tudi pritožnikov zahtevek za vrnitev na delo in za plačilo denarnih prikrajšanj za čas nezakonite razporeditve. Pritožnik je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil pritožnik kot delovni invalid s III. kategorijo invalidnosti v skladu s prvim odstavkom 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ) razporejen k drugemu delodajalcu na ustrezno delovno mesto in mu je zato posledično prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu. Zoper odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča je pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Pritrdilo je odločitvi nižjih sodišč, da je bil pritožnik razporejen na ustrezno delovno mesto.

2.Pritožnik, nezadovoljen z odločitvijo Vrhovnega sodišča, vlaga ustavno pritožbo. Sodišču očita, da je ščitilo interese delodajalca, ravnalo v nasprotju s svojo prakso in pravili stroke ter očitno kršilo pravni red Republike Slovenije. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava naj bi mu bile kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave. Z odstopom od sodne prakse naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa pravica iz 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče, ki naj bi ignoriralo vsebino revizije, naj bi mu kršilo tudi pravico iz 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugodi ustavni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi. Stroške v zvezi z ustavno pritožbo priglaša po Odvetniški tarifi.

B.

3.Pritožnik očita Vrhovnemu sodišču, da je napačno uporabilo določbo prvega odstavka 140. člena ZPIZ, ker pritožniku kot delovnemu invalidu ne bi smelo prenehati delovno razmerje pri delodajalcu. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V zvezi z uporabo prava lahko presoja le, ali temelji izpodbijana odločitev na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesprejemljivem stališču oziroma ali je odločitev tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Takšnih kršitev pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Odločitev Vrhovnega sodišča je namreč zadostno obrazložena, temelji na zaključkih, ki so možni glede na pravila interpretacije pravnih norm. Da bi Vrhovno sodišče ob tem zavzelo stališče, ki bi bilo v neskladju s pravicama iz 49. člena Ustave (svoboda dela) in iz 66. člena Ustave (varstvo dela), pa pritožnik niti ne utemeljuje. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika z izpodbijano odločitvijo namreč ne more pomeniti utemeljenih očitkov kršitve pravic. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), ki naj bi ga storilo sodišče s pristranskim odločanjem, ki ga pritožnik prav tako z ničimer ne izkaže.

4.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko upošteven pritožnikov očitek, da odločitev Vrhovnega sodišča odstopa od siceršnje sodne prakse v podobnih primerih. Očitek je neutemeljen. Pritožnik se pri tem sklicuje na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1629/2001 z dne 13. 2. 2003, ki je bil sprejet v drugem delovnem sporu in ki naj bi bil vsebinsko podoben njegovemu, s katerim je višje sodišče odločbo nižjega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Glede na to, da se pritožnik sklicuje zgolj na mnenje oziroma napotilo pritožbenega sodišča, sprejeto v nepravnomočno končanem postopku, in pri tem zmotno meni, da tovrstno stališče pomeni že ustaljeno sodno prakso, je očitno, da ne gre za zatrjevano kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Prav tako bi bil z vidika 22. člena Ustave lahko relevanten očitek pritožnika, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove revizijske navedbe. Ta člen Ustave stranki namreč zagotavlja tudi pravico, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije. Ustavno sodišče tega očitka ni moglo oceniti, saj pritožnik ni pojasnil, v katerem delu naj Vrhovno sodišče na revizijske navedbe ne bi odgovorilo.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan