Jedro

Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah 3 in 4, potrdi.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo ustavilo za dne 3. 6. 2024 plačanih 35,79 EUR, dne 31. 5. 2024 plačanih 257,79 EUR ter dne 28. 6. 2024 plačanih 0,79 EUR. V 2. točki izreka je ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo za vse obresti po seznamu izvršilnih naslovov DT 001/2024-1 z dne 7. 5. 2024 in v tem obsegu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja tako, da je izvršbo ustavilo z dne 28. 6. 2024 plačanih 347,00 EUR. Z izpodbijano 3. točko izreka je v preostalem delu ugovor zavrnilo in v točki 4 dolžnici naložilo povrnitev stroškov upnici v roku 8 dni v višini 137,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep spremeni tako, da se v celoti ugodi ugovoru oziroma podredno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker je upnica predlog za izvršbo vložila šele dne 4. 6. 2024, ga je vložila po poteku zastaralnega roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2. Sodišče pa se je nepravilno oprlo na določbe ZZUSUDJZ, saj ta zakon določa zgolj prenehanje teka prekluzivnih, torej procesnih in materialnih rokov, ne velja pa za prenehanje teka ali zadržanja zastaralnih rokov. Do zadržanja teka zastaralnih rokov bi tako lahko prišlo le na podlagi določil OZ. Dolžnica je tudi ugovarjala, da je izterjevani znesek 3.000,00 EUR nesorazmerno majhen glede na vrednost nepremičnine, ki se v tem postopku prodaja in predstavlja dolžničin dom. Po oceni GURS je vrednost nepremičnine 90.370,00 EUR ali dejansko celo več. Izvršba bi pomenila nesorazmeren poseg v dolžničino lastninsko pravico, dolžnica pa je tudi opozorila na zadevo Vaskrsić, o kateri je že odločilo ESČP. Podano ni pravično ravnovesje med zasledovanim ciljem in ukrepih, ki so v postopku izvršbe uporabljajo zoper dolžnico. Upnica je bila neaktivna in to je razlog, da je ob nastopu absolutnega zastaranja dolg še delno neodplačan, kar pa ne sme iti v škodo bivanjskega vprašanja dolžnice. Sodišče pa se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo že v ugovoru do zatrjevanega ugovornega razloga pomanjkljive obrazložitve oziroma neobrazloženosti sklepa glede stroškov izvršbe. V tem delu je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnica je podala odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je štelo, da dolžnica izpodbija sklep v 3. in 4. točki izreka, torej v delu, v katerem ni uspela in je sodišče prve stopnje v preostalem delu ugovor zavrnilo ter dolžnici naložilo povrnitev izvršilnih stroškov upnice. Dolžnica namreč zoper 1. in 2. točko izreka v delu, v katerem je izvršba delno ustavljena oziroma je ugovoru dolžnice delno ugodeno, nima pravnega interesa. Sklep je v izpodbijani 3. in 4. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. V konkretni zadevi izvršilni naslov za predmetno izvršbo predstavlja seznam izvršilnih naslovov Ministrstva za finance RS, Finančnega urada Ljubljana DT 001/2024-1 z dne 7. 5. 2024 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Finančnega urada Ljubljana št. DT 002/2021-17 z dne 17. 11. 2023 zoper dolžnico kot porokinjo in povezano osebo davčne dolžnice A. A. V zavarovanje davčnih obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova je upnica že pridobila hipoteko na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 53/2024 z dne 23. 2. 2024 na nepremičnini dolžnice ID znak parcela 1, ki je v lasti dolžnice do celote.

7.Dolžnica uveljavlja, da je davčni dolg zastaral, ker pred potekom zastaranja pravice do izterjave ni bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnine. Ti pritožbeni očitki so neutemeljeni. Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano1, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano. Po Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) - ZZUSUDJZ2, ki velja od 29. 3. 2020, ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020 (2. člen). Po prvem odstavku 3. člena ZZUSDJZ roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo. S sklepom o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19)3, pa je Vlada RS ugotovila, da so prenehali razlogi za začasne ukrepe po ZZUSDJZ. Sklep Vlade je začel veljati 1. 6. 2020 in je bilo zato zastaranje spomladi v letu 2020 zadržano za 64 dni. Predlog za izvršbo je bil torej vložen pred potekom pravice do zastaranja, saj je bilo zastaranje zadržano za skupaj 64 dni, torej je bil predlog za izvršbo za vse obveznosti vložen pravočasno in pred potekom zastaranja4. Vse navedeno je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo absolutno zastaranje, dolžnica pa napačno materialnopravno vztraja pri presoji absolutnega zastaranja s tem, da izpušča določilo 126.a člena ZDavP-2, po katerem ne glede na določila o absolutnem zastaranju davčna obveznost (razen zamudnih obresti), ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Vse navedeno je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo v točkah 15, 16 in 17 obrazložitve in se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na že navedene razloge sodišča prve stopnje. Zaradi zadržanega zastaranja spomladi leta 2020 za 64 dni to pomeni, da se je upnici za 64 dni v letu 2020 podaljšal rok za vložitev predloga za izvršbo in bi zastaranje nastopilo dne 10. 6. 2024, predlog za izvršbo pa je bil vložen dne 4. 6. 2024.

9.Odločbi, na kateri se sklicuje dolžnica v pritožbi (VSL I Cpg 555/2021 in VSRS I Ips 31936/2014), pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je Vrhovno sodišče v svoji odločbi III Ips 19/2022 z dne 10. 10. 2023 že sprejelo stališče (navedeno v 24. točki obrazložitve), da je vpliv epidemije in ukrepov, katerih namen je bil zagotavljanje javnega zdravja in zagotavljanje funkcioniranja države (tudi sodišč) tehtal že zakonodajalec, ko je sprejel interventno ureditev, s katero je posebej uredil tek procesnih in materialnopravnih prekluzivnih rokov. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato potrebno iste okoliščine prepoznati kot pomembne tudi za imetnike terjatev pri vprašanju teka zastaralnega roka v okviru določbe 360. člena OZ ob pogoju, da je bil zaradi epidemije Covid-19 in v zvezi z njim sprejetimi ukrepi položaj imetnikov teh pravic v bistvenem enak. V točki 29 obrazložitve je zapisalo, da sta tako učinki epidemije kot družbena reakcija nanjo izjemna in današnjim generacijam nepredstavljiva in četudi je upnik imel na voljo dalj časa za sodno uveljavitev svoje terjatve, je razumno sklepanje, da s sprejetimi ukrepi in v zvezi z njimi nastalo situacijo, ni mogel računati. Zato ima pravico zastaralni rok v celoti izrabiti. V točki 30 pa je Vrhovno sodišče tudi izrecno poudarilo, da če bi upnica pravočasno vložila predlog za izvršbo, bi ta ista okoliščina in zaradi nje sprejeto zadržanje procesnih rokov imelo tudi za posledico, da bi bil za dolžnico iz istega razloga prekinjen procesni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Razglašena epidemija in na njeni podlagi izvedeni ukrepi pa so trajali tako kratek čas, da pravna varnost in varstvo dolžnice zaradi zadržanja zastaranja ne more biti prizadeta.

10.Glede pritožbenih trditev o tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nesorazmernosti med višino upničine terjatve in vrednostjo dolžničine nepremičnine, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nesorazmernost terjatve ni ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi, saj ZIZ z drugimi pravnimi instrumenti, kot sta odlog izvršbe v primeru, ko nepremičnina predstavlja dolžničin dom in poplačilo upničine terjatve s prodajo druge nepremičnine v skladu s 169. členom ZIZ, omogoča varstvo dolžnice v postopku.

11.Glede očitane neobrazloženosti sklepa o izvršbi glede odmerjenih izvršilnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo dolžnici, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedeni stroški razvidni iz predloga za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o izvršbi. Upnica je namreč v predlogu za izvršbo predlagala povrnitev stroškov za sestavo predloga za izvršbo po tarifni številki 31/2 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ter izdatke po 11. členu OT v višini 2 % vrednosti storitve. Stroški so konkretno navedeni, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi kljub temu, da se izrecno ni opredelilo do pravne podlage, po kateri je odmerilo stroške, pravilno le te naložilo v plačilo dolžnici. Očitki dolžnice, da v tem delu sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preveriti, so zato neutemeljeni in posledično tudi ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 14. točke 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12.Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah 3 in 4 pravilna in zakonita, pritožba dolžnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sama krije svoje stroške pritožbenega postopka upnica glede na to, da z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča.

-------------------------------

1Glej 8. točko obrazložitve.

2Uradni list RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020.

3Uradni list RS, št. 74 z dne 21. 5. 2020; podlaga za izdajo sklepov Vlade je šesti odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih.

4Primerjaj sklep VSL II Ip 1270/2021.

Zveza:

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) - ZZUSUDJZ - člen 2, 3, 3/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 360 Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 126, 126/6, 126a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.