Jedro

Po prvem in drugem odstavku 393. člena ZPP se lahko tožba za razveljavitev sodne poravnave (dednega dogovora) vloži v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za razlog razveljavitve, najkasneje pa v treh letih od dneva, ko je bila sodna poravnava (dedni dogovor) sklenjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za razveljavitev sodne poravnave oziroma dednega dogovora.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedič A. S. (v nadaljevanju: dedič) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave oziroma dednega dogovora ni mogel začeti teči pred prejemom sklepa o zavrnitvi pritožbe Višjega sodišča z dne 22. 10. 2014. Dedinja I. S. (dedičeva pravna prednica) je zaradi nepravilnega poteka zapuščinskega postopka vložila več pritožb. Še zlasti, ker ni bila povabljena na zapuščinsko razpravo in ker sta odvetnik M. in sodedinja M. Z. ponaredila dedni dogovor s tem, da sta po svoji volji na bianco pooblastilo I. S., katerega sta pridobila z lažmi, dopisala znesek 15.000,00 EUR. Takratna pritožnica I. S. ni vedela, da se dedni dogovor lahko razveljavi le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. To ji je postalo jasno, ko je prejela sklep Višjega sodišča z dne 22. 10. 2014. Glede na navedeno je bila tožba za razveljavitev sodne poravnave vložena v roku.

3. Dedinja M. Z. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dedič dedinje, ki je sklenila dedni dogovor, s pritožbenimi navedbami smiselno uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s presojo sodišča prve stopnje, da je bil dedni dogovor, katerega razveljavitev želi doseči, sklenjen z dnem 2. 11. 2011, ter da od tega datuma dalje teče rok iz 393. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave, t.j. dednega dogovora.

6. Kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, nastane s sklenitvijo dednega dogovora med dediči, ki so ga sklenili, obligacijsko razmerje, in sicer že s trenutkom njegove sklenitve - z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. V skladu s tretjim odstavkom 214. člena Zakona o dedovanju (ZD) zapuščinsko sodišče dedni dogovor sicer navede v sklepu o dedovanju, ki je sodna odločba, vendar dedni dogovor zaradi te okoliščine ne izgubi svoje pravne narave.1 Po prvem in drugem odstavku 393. člena ZPP se lahko tožba za razveljavitev sodne poravnave (dednega dogovora) vloži v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za razlog razveljavitve, najkasneje pa v treh letih od dneva, ko je bila sodna poravnava (dedni dogovor) sklenjena.

7. Za presojo pravočasnosti vložitve tožbe za razveljavitev dednega dogovora ni pomembno, kdaj je sklep o dedovanju, v katerem je vsebovan dedni dogovor, postal pravnomočen. Bistveno je, kdaj je bil dedni dogovor sklenjen. Po ugotovitvah v postopku je bilo v obravnavanem primeru to dne 2. 11. 2011. Pritožba se zato neuspešno sklicuje na sklep Višjega sodišča z dne 22. 10. 2014, ko naj bi sklep o dedovanju in dodatni sklep o dedovanju postala pravnomočna. Nadalje ni utemeljena pritožbena trditev, da I. S., pred prejemom navedenega sklepa z dne 22. 10. 2014, ni vedela za možnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave. Po načelu ignorantia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) se zamude roka ne more opravičevati z nepoznavanjem prava.

8. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v kolikor bi bilo moč slediti pritožbenim navedbam, da je rok za vložitev tožbe za razveljavitev dednega dogovora pričel teči z dnem 24. 10. 2014, za kar se zavzema dedič, bi bila odločitev v predmetni zadevi še vedno enaka. Tožba za razveljavitev dednega dogovora, ki je bila vložena dne 12. 5. 2016, bi bila tudi ob upoštevanju datuma 24. 10. 2014 prepozna. V skladu s prvim odstavkom 393. člena ZPP mora stranka tožbo na razveljavitev sodne poravnave vložiti v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev. Kot izhaja iz pritožbe, je bil dediču oziroma njegovi pravni prednici, I. S., razlog za razveljavitev dednega dogovora dne 24. 10. 2014 že znan. Trimesečni rok je tako do vložitve tožbe dne 12. 5. 2016 že zdavnaj potekel. 9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 prim. sklep VSL I Cp 1079/2015