Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču?

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v CHF oziroma na razvezo pogodbe ter na izbris hipoteke. Presodilo je, da banka tožnikom informacij o spornem pogodbenem pogoju ni predstavila na zahtevan način, oziroma da toženka ni dokazala, da je zadostila merilom pojasnilne dolžnosti banke do kreditojemalca. Za presojo dobrovernosti banke je sodišče štelo kot bistveno, ali je banka v času sklepanja kreditne pogodbe razpolagala z informacijami, da se tveganje tožnikov dolgoročno ne bo realiziralo v njihovo korist. Zaključilo je, da banka ob sklenitvi pogodbe ni bila slaboverna, ker tedaj ni vedela in ni mogla vedeti, da bo prišlo do bistvenega ali dolgotrajnega padca vrednosti EUR v razmerju do CHF.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in ugotovilo, da so kreditna pogodba z dne 31. 1. 2008, pogodba o zastavi nepremičnine z dne 31. 1. 2008 ter notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve nični. Poleg tega je ugotovilo neveljavnost vknjižene hipoteke pri nepremičnini ID znak parcela ... z ID pravice/zaznambe ..., vknjižene v toženkino korist, zaradi česar se hipoteka izbriše. Presodilo je, da je zaključek sodišča prve stopnje glede dobrovernosti banke v nasprotju z merili, ki izhajajo iz Direktive 93/13/EGS, sodne prakse SEU in sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 18/2022 z dne 21. 12. 2022.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga stranski intervenient predlog za dopustitev revizije. Ker je sodeloval v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ima na podlagi drugega odstavka 201. člena ZPP pravico vložiti pravno sredstvo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

1.Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351. in 355. člena ZPP, ker je pri sojenju na drugi stopnji spremenilo predhodno pravno naziranje in mimo trditvene podlage ter v škodo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka in stranski intervenient predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, še posebej glede na dejstvo, da ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, nista mogla izpodbijati pred pritožbenim sodiščem, pritožbeno sodišče pa je ravno na to oprlo svojo sodbo tudi glede ostalih elementov presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja?

2.Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču?

3.Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo 7. člen ZPP in odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki prepoveduje kršitev razpravnega načela in prekoračitev trditvene podlage, ko je pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in ki jih ne bi smelo vključiti v podlago svoje sodbe?

4.Ali je pritožbeno sodišče neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja in ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kriterije za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?

5.Ali je pogodbeni pogoj o črpanju in vračilu kredita v tuji valuti nepošten že zaradi tega, ker je v času sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti obstajalo informacijsko neravnotežje glede pomena pogodbenega pogoja in ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je za presojo znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank odločilna zgolj presoja različne stopnje informiranosti?

6.Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni izpolnjena, dovolj za ugotovitev slabe vere banke oziroma kršitev načela vestnosti in poštenja brez istočasne presoje morebitnega naklepa ali hude malomarnosti banke pri izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke?

4.Predlog je utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: