Jedro

Prebivanje stanovalcev v stanovanju, ki so ostali v njem po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, je nezakonito (čl. 58 in 176 ZSR).

Izrek

Revizija toženih strank se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da sta toženca dolžna izprazniti trisobno stanovanje št. 18 v IV. nadstropju stavbe , in ga praznega izročiti tožeči stranki ter ji povrniti tudi stroške postopka 8.400,00 SIT.

Sodišče druge stopnje pa je s pobijano sodbo zavrnilo pritožbo toženih strank in potrdilo zgoraj navedeno sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženi stranki vložili revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in predlagali, da naj se pobijana sodba spremeni ali razveljavi. Po izvajanjih revizije je napačno stališče sodišč, da prejšnji imetnik stanovanjske pravice M. J. ni mogel ustanoviti podnajemniškega razmerja, ker da ni imel statusa najemnika, ker da še ni sklenil z lastnikom najemne pogodbe. Iz številnih sporov pa je znano, da Ministrstvo za obrambo, kot upravljalec stanovanj iz bivšega fonda JLA, ni sklenilo še nobene najemne pogodbe in dokler taka pogodba še ni sklenjena z J., njegova stanovanjska pravica še traja.

"Ovlaštenje" z dne 9.9.1991 predstavlja podstanovalsko pogodbo, ki še velja dokler imetnik stanovanjske pravice J. ne dobi stanovanja v . Sicer pa so številni primeri, ko so imetniki stanovanjske pravice predajali svoje stanovanje v Ministrstvu za obrambo s tem, da jim je bilo dodeljeno drugo stanovanje v drugem garnizonu. Prav za tak primer pa gre tudi v tem primeru.

Na vročeno revizijo se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo tako v mejah razlogov, ki jih uveljavlja revizija toženih strank, kot v mejah, ki jih nalaga uradoma določen obseg preizkusa po 386. členu ZPP. Tak preizkus v smeri procesnih kršitev je pokazal, da v postopku na drugi stopnji ni bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Po presoji revizijskega sodišča pa ni podan niti revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga revizija izrečno uveljavlja. Sodišče druge stopnje je v bistvenem sprejelo na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, po katerem izhaja sporno stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA, da je bil zadnji imetnik stanovanjske pravice na njem M. J., ki se je odselil najpozneje 9.9.1991, ko je vzel v stanovanje toženca kot podnajemnika, da J. od tedaj stanovanja ne uporablja več in da ne on in ne toženca nista sklenila z Ministrstvom za obrambo kot upravljalcem spornega stanovanja nobene pogodbe. Hkrati pa je sodišče druge stopnje sprejelo tudi pravno presojo spora, opravljeno na prvi stopnji, po kateri je bivšemu imetniku stanovanjske pravice J. prenehalo stanovanjsko razmerje po 58. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (naprej: ZSR), v posledici tega pa da je tudi bivanje tožencev v spornem stanovanju nezakonito. Taka presoja je tudi po oceni revizijskega sodišča pravilna ter utemeljuje izpraznitveni zahtevek tako po določilu 50. člena ZSR kot po določilu 58. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ).

Vprašanja, ki jih revizija ponovno načenja v zvezi s statusom M.J. kot imetnika stanovanjske pravice in tožencev, so bila ustrezno pojasnjena že v postopkih na prvi in drugi stopnji ter velja to ponovno poudariti le sledeče: Stanovanjsko razmerje M. J.je prenehalo zaradi njegove izselitve po določilu 58. člena ZSR. Kakšne želje so ga pri odselitvi vodile, je pravno nepomembno. V posledici prenehanja stanovanjskega razmerja J. pa so prenehale tudi pravice tožencev do uporabe stanovanja, ker sta svoje pravice izvajala iz upravičenj imetnika stanovanjske pravice (člen 176 ZSR). Toženca zato svojega bivanja v spornem stanovanju ne moreta opirati na podstanovalsko pogodbo z bivšim imetnikom stanovanjske pravice, medtem ko ni sporno, da s sedanjim upravljalcem stanovanja to je tožečo stranko nimata sklenjene nobene pogodbe. Sporno stanovanje zato zasedata nezakonito. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, s čimer naj bi bili obremenjeni sodbi sodišča druge in prve stopnje, zato ni podan. Revizijsko sodišče je v skladu z navedenim zavrnilo revizijo toženih strank kot neutemeljeno (člen 393 ZPP).