Pridobitev posnetka pogovora z bančnim uslužbencem

Datum

04.03.2026

Številka

07121-1/2026/335

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija, Bančništvo, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Sodni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 3. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, ali lahko posameznik preko odvetnika za namen odločanja o smiselnosti vložitve odškodninskega zahtevka pridobi prepis pogovora z bančnim uslužbencem, v katerem je poleg vsebine pogovora navedena le banka in ne konkretni bančni uslužbenec.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po 15. členu Splošne uredbe ima vsakdo pravico do podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim (pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki). Posameznik je na tej podlagi upravičen dobiti le lastne podatke, torej podatke, ki se nanašajo nanj. Posameznik načeloma ni upravičen pridobiti tistega dela posnetka telefonskega pogovora, ki ne predstavlja njegovih osebnih podatkov, torej niti posnetka glasu zaposlenega niti nujno prepisa govora zaposlenega.

Prepis pogovora sicer pomeni nedvomno določeno psevdonimizacijo podatkov, ni pa mogoče v mnenju z gotovostjo trditi, da gre resnično za anonimizirane podatke, na podlagi katerih nobeden od udeležencem pogovora ni več določen ali določljiv. V vsakem primeru za del podatkov, ki niso del pravice po 15. členu Splošne uredbe, IP tudi ni pritožbeni organ.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Iz vašega prvotnega opisa primera ni povsem razvidno, na kateri pravni podlagi ste zahtevali opisane podatke oziroma posnetek pogovora, zato v nadaljevanju podajamo splošno pojasnilo. Splošna pravna podlaga, ki bi posamezniku omogočala pridobitev posnetkov pogovorov s tretjimi osebami (izven morebitnih sodnih postopkov, ko lahko vsaka stranka predlaga izvedbo dokazov v skladu s pravili posameznega postopka), IP ni znana.

IP pojasnjuje, da ima po 15. členu Splošne uredbe vsakdo pravico do podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim (pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki), o čemer si lahko več preberete v mnenju št. 07121-1/2025/1330. Posameznik je na tej podlagi upravičen dobiti le lastne podatke, torej podatke, ki se nanašajo nanj. Če gre za podatke dvojne narave (npr. gre hkrati za osebni podatek posameznika, konkretnega uslužbenca, ali morebitne tudi tretje osebe) je treba opraviti presojo glede na konkretni primer, v katerem se opravi tudi presoja posega v pravice tretje osebe. IP v zvezi z uveljavljanjem pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki poudarja, da posameznik načeloma ni upravičen pridobiti tistega dela posnetka telefonskega pogovora, ki ne predstavlja njegovih osebnih podatkov, torej posnetka govora zaposlenega ali prepisa govora zaposlenega, ki ne predstavlja osebnih podatkov posameznika. Pridobitev celotnega posnetka pogovora bi lahko npr. pridobilo sodišče v okviru konkretnega sodnega postopka.

V konkretnem primeru je torej odgovor glede dopustnosti posredovanja podatkov na podlagi 15. člena Splošne uredbe odvisen od presoje, ali in v kakšnem delu gre v primeru prepisa telefonskega pogovora za osebne podatke posameznika in ali v določenem delu tudi pojasnila zaposlenega predstavljajo osebne podatke posameznika.

Prepis pogovora sicer pomeni nedvomno določeno psevdonimizacijo podatkov, ni pa mogoče v mnenju z gotovostjo trditi, da gre resnično za anonimizirane podatke, na podlagi katerih nobeden od udeležencem pogovora ni več določen ali določljiv. Zgolj za resnično anonimizirane podatke – ko torej ne gre za osebne podatke – namreč zahteve glede varstva podatkov ne veljajo. V tem primeru odločitev o zakonitosti pridobitve takega prepisa pogovora tudi ne bi sodila v pristojnost IP. Odgovornost za te presoje pa je na banki kot upravljavcu, ki mora ob tem upoštevati tudi pravila glede prepovedi posegov v komunikacijsko zasebnost.

IP pa o obsegu pravice po 15. členu Splošne uredbe v konkretnem primeru odloči v nadzornem postopku.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka