Jedro

Revident je podpisal univerzitetnemu diplomiranemu pravniku splošno pooblastilo za vsa pravdna dejanja, zlasti tudi za umik tožbe. Na podlagi takega pooblastila je revidentov pooblaščenec sodišču poslal vlogo - delni umik tožbe - s katero je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in izplačilo odpravnine revidentu kot trajnemu tehnološkemu presežku. Ker je bila vloga v skladu s podpisanim pooblastilom (96. člen ZPP), je sodišče pravilno in v skladu z določbami 188. člena ZPP vzelo delni umik na znanje in v obsegu umika postopek ustavilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo na znanje delni umik tožbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja ter v delu, ki se nanaša na izplačilo odpravnine in v tem delu postopek ustavilo.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočen sklep je vložil revizijo tožnik zaradi revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da je v tem sporu odvisno vse od pooblastila, ki ga je imel pooblaščenec tožnika. Dejstvo je, da je bilo pooblastilo podpisano z drugačnim namenom in z drugačno zavestjo, zato ga sodišče ne bi smelo obravnavati samo formalno. Ker je pooblaščenec tožnika ravnal v nasprotju s pooblastilom oziroma je ukrepal brez pooblastila, je tožnik prepričan, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da revizija ni dovoljena, podredno pa, da je revizija neutemeljena in je zato predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Dovoljenost revizije je treba ugotavljati glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ob upoštevanju določb ZPP. ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. V drugem odstavku istega člena je določba, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku (ZPP).

V prvem odstavku 384. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe pravnomočno končuje postopek. Zato je revizijsko sodišče zaključilo, da je revizija tožeče stranke dovoljena.

V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo, da je revident dne 17.3.2000 podpisal univerzitetnemu diplomiranemu pravniku I.P. splošno pooblastilo za vsa pravdna dejanja, zlasti tudi za umik tožbe. Na podlagi takega pooblastila je revidentov pooblaščenec sodišču poslal vlogo - delni umik tožbe - s katero je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in izplačilo odpravnine revidentu kot trajnemu tehnološkemu presežku. Ker je bila vloga v skladu s podpisanim pooblastilom (96. člen ZPP), je sodišče pravilno in v skladu z določbami 188. člena ZPP vzelo delni umik na znanje in v obsegu umika postopek ustavilo. Ker je iz pooblastila nedvoumno razviden obseg pooblastila, in ta ob odločitvi sodišča prve stopnje sploh ni bil sporen, za odločitev v tem sporu morebiten drugačen dogovor med revidentom in njegovim pooblaščencem glede obsega pooblastila, ne more biti upošteven.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče zaključilo, da je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna in je zato v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Revizijsko sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP sklenilo, da stroške za odgovor na revizijo krije tožena stranka sama.