Jedro

Čeprav v konkretni zadevi statična IP številka, ki pripada pravni osebi ne predstavlja osebnega podatka pa, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja komunikacijski podatek (prometni podatek, saj je vezan na konkretno komunikacijo), ki je varovan v okviru pravice do komunikacijske zasebnosti iz 37. člen URS. Do te pravice pa je poleg fizične osebe upravičena tudi pravna oseba, torej tudi družba X. d.o.o. kot imetnik obravnavane IP številke iz katere je bil posredovan komentar. Pridobitev podatkov o storilcu kaznivega dejanja preko IP številke je tako bilo treba presojati tudi v tem okviru. Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje to presojo opravilo pravilno in jo tudi ustrezno argumentiralo in pritožnikova graja, da izpodbijanemu sklepu manjkajo razlogi v zvezi z opravljenim posegom v komunikacijsko zasebnost ni utemeljena.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti (sodišče prve stopnje) je na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog za izločitev dokazov, ki ga je podal zagovornik obdolžene A. A. , odvetnik B. B. na predobravnavnem naroku dne 20. 4. 2026.

2.Takšni odločitvi z vloženo pritožbo nasprotuje zagovornik obdolžene. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb Ustave Republike Slovenije (URS). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev zahtevi za izločitev dokazov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje dokaze v zvezi z identifikacijo storilca kaznivega dejanja pridobilo nezakonito in v nasprotju z URS. Nezakonitost oziroma ustavna neskladnost naj bi bila storjena že pri pridobitvi IP številk od upravitelja spletnega portala sobotainfo.com, na katerem so bili objavljeni obravnavani komentarji z žaljivo vsebino, torej od družbe A. d. o. o. Sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 10. 12. 2024 v zvezi s predlogom za zavarovanje dokazov, po katerem je sodišče v pravdnem postopku od družbe A. d. o. o., na podlagi 266. in 267. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pridobilo IP številke komunikacijskih naprav zaradi sprožitve ustreznih civilnih in kazenskih postopkov je namreč bil izdan brez sodelovanja obdolženke in po neupravičeno dolgem hranjenju podatkov o IP številkah pri družbi A. d. o. o. IP številka posameznika namreč predstavlja osebni podatek, ki je podvržen strogim pravilom hrambe tudi v časovnem vidiku. Sedaj obravnavani komentar komentatorja "Pederčina" je namreč bil napisan 14. 11. 2024, družba A. d. o. o., pa je posredovala podatek o IP naslovu iz katerega je bil poslan, dne 3. 1. 2025. Upravitelj spletnega portala je tako podatke o IP številki, ki so osebni podatki posameznika, hranil neupravičeno dolgo. Ker družba A. d. o. o. podatkov o IP naslovu ne bi smela tako dolgo hraniti jih tudi ne bi smela posredovati sodišču, to pa po tako dolgem času od komentarja tudi ne bi smelo zahtevati teh podatkov. Ker je torej sklep sodišča z dne 10. 12. 2024 nezakonit in prav tako na njegovi podlagi pridobljene IP številke, pa tudi B. d. d. tekom tega kazenskega postopka ne bi smel posredovati podatka o imetniku IP številke 89.142.192.175. Izpodbijanemu sklepu očita tudi neobrazloženost posega v pravico do komunikacijske zasebnosti.

5.Pravno relevantne okoliščine za odločanje o pritožbi v predmetni zadevi so naslednje:

- zasebni tožilec je zaradi komentarjev več različnih komentatorjev, objavljenih na spletnem portalu sobotainfo.com (članek s komentarji vred je v času vložitve zasebne tožbe bil še vedno objavljen), ki ga upravlja družba A. d. o. o. vložil zasebno tožbo zoper neznane storilce zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1);

- ob vložitvi zasebne tožbe je podal predlog, da sodišče ugotovi identiteto komentatorjev (storilcev kaznivih dejanj) s pomočjo IP številk komunikacijskih sredstev, iz katerih so bili komentarji poslani, ob tem je priložil omenjene IP številke, ki jih je predhodno pridobil v okviru zavarovanju dokazov po 266. in 267. členu ZPP pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti (sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 10. 12. 2024);

- sodišče prve stopnje je na podlagi določb 149.d v zvezi s 149.č členom ZKP izdalo obrazložene odredbe, s katerimi je operaterjem C. d. d., B. d. d. in D. d. d. (med drugim) odredilo posredovanje vseh podatkov o imetniku, uporabniku in drugi osebi, ki je naročila oziroma se registrirala ali kako drugače prijavila z navedenimi IP naslovi;

- na podlagi teh odredb je operater B. d. d. sporočil podatek o uporabniku statičnega IP naslova 89.142.192.175 (iz tega IP naslova je bil na sobotainfo.com poslan komentar komentatorja "Pederčina", ki glasi: "B. je alfa in omega!!!! Je pa tudi pederčina!") in navedel, da je omenjeni uporabnik njihova pogodbena stranka (navedli so kam jim pošiljajo račune) družba X. d. o. o. iz Murske Sobote (IP naslov je torej identificiral pravno osebo in njeno omrežno infrastrukturo),

- za druge IP številke operaterji s podatki o njihovem imetniku niso več razpolagali, saj so drugi IP naslovi dinamični oziroma prometnih podatkov po poteku treh mesecev niso več hranili (imetnikov drugih IP naslovov tako ni bilo mogoče identificirati in posledično tudi ne avtorjev ostalih komentarjev);

- po posredovanju podatkov o imetniku IP številke je zasebni tožilec dopolnil zasebno tožbo z navedbo obdolženca, kot obdolženo je navedel A. A. , ki je v sodni register vpisana kot edina zakonita zastopnica in ustanoviteljica družbe X. d. o. o, družbe, ki ima sicer več zaposlenih in kot navaja obramba, odprti WIFI;

- zagovornik obdolžene A. A. je zahteval izločitev dokazov v zvezi z identifikacijo storilca kaznivega dejanja na podlagi IP številke 89.142.192.175 z navedbo, da so bili pridobljeni nezakonito;

- sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zagovornikov predlog zavrnilo.

6.Kot izhaja iz pravkar navedenih dejstev, statična IP številka 89.142.192.175, ki je predmet sedanjega odločanja, pripada pravni osebi, družbi X. d. o. o. Podatki pravne osebe, torej tudi podatki o IP številkah njenih komunikacijskih naprav pa niso osebni podatki in zanje ne velja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) niti Uredba EU 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 kot zmotno meni pritožnik (in v tem delu tudi sodišče prve stopnje), ko pri tem izpostavlja (a ne konkretizira) omejen čas hrambe podatkov o IP številki. Osebni podatki so lahko le tisti, ki se nanašajo na posameznika, torej na fizično osebo, predmetni, statični IP naslov pa je bil dodeljen celotnemu podjetju in identificira zgolj lokacijo oziroma strežnik podjetja in ne določene osebe1.

7.Ker konkretna IP številka, ki pripada pravni osebi ni osebni podatek, se sodišče, ki je opravljalo identifikacijo storilca kaznivega dejanja na njeni podlagi, ni potrebovalo ukvarjati s vprašanjem časovne dopustnosti hrambe tega podatka z vidika omejitev, ki veljajo za osebne podatke2. Izostanek teh okoliščin v odločbi sodišča tako ne krši pravila obrazloženosti sodnih odločb in s tem pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva (22., 23. in 25. člen URS), niti ne predstavlja pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih. Časovna omejitev hrame osebnih podatkov tudi ne more imeti vpliva na zakonitost pridobitve podatkov o konkretni IP številki od družbe A. d. o. o. in posledično tudi ne od B. d. d. Glede na pravkar navedeno so razlogi prvostopenjskega sodišča o podlagi za hrambo podatkov o imetniku statične IP številke s strani družbe A. d. o. o en mesec in pol (ko je bil sporni komentar še objavljen, saj je bil to še tudi v času vložitve zasebne tožbe) in operaterja B. d. d. skoraj eno leto od objave komentarja (ko je naročniško razmerje z X. d. o. o. v okviru katerega je bil podjetju dodeljen ta statični IP naslov še trajalo), torej razlogi, navedeni v točki 10 razlogov izpodbijanega sklepa, zadostni in pravilni. Statična IP številka namreč v konkretni zadevi ni le prometni temveč tudi naročniški podatek.

8.Čeprav v konkretni zadevi statična IP številka, ki pripada pravni osebi ne predstavlja osebnega podatka pa, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja komunikacijski podatek (prometni podatek, saj je vezan na konkretno komunikacijo), ki je varovan v okviru pravice do komunikacijske zasebnosti iz 37. člen URS. Do te pravice pa je poleg fizične osebe upravičena tudi pravna oseba, torej tudi družba X. d. o. o. kot imetnik obravnavane IP številke iz katere je bil posredovan komentar. Pridobitev podatkov o storilcu kaznivega dejanja preko IP številke je tako bilo treba presojati tudi v tem okviru. Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje to presojo opravilo pravilno in jo tudi ustrezno argumentiralo in pritožnikova graja, da izpodbijanemu sklepu manjkajo razlogi v zvezi z opravljenim posegom v komunikacijsko zasebnost ni utemeljena.

9.V skladu z določbo drugega odstavka 37. člena URS lahko zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. ZKP je v 149.č in 149.d členu predvidel poseg v komunikacijsko zasebnost zaradi uvedbe in poteka kazenskega postopka, konkretno za razkritje storilcev kaznivih dejanj. Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za poseg v komunikacijsko zasebnost z namenom razkritja storilca kaznivega dejanja, ki se preganja na zasebno tožbo je v 149.d členu ZKP določil naslednje pogoje:

- storilec kaznivega dejanja (za katero obstaja utemeljen sum storitve - načelo sorazmernosti), ki se preganja na zasebno tožbo, zasebnemu tožilcu ni znan;

- zasebni tožilec vloži zasebno tožbo zoper neznanega storilca in v njej navede podatke, na podlagi katerih bi bil storilec določljiv;

- zasebni tožilec ob vložitvi zasebne tožbe zoper neznanega storilca predlaga sodišču, da pridobi naročniške podatke o lastniku ali uporabniku določenega telekomunikacijskega sredstva ali storitve informacijske družbe ali obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja z operaterjem oziroma ponudnikom storitev informacijske družbe v zvezi z opravljanjem komunikacijske dejavnosti ali storitev informacijske družbe, saj drugače storilca ne more identificirati in učinkovito uveljavljati kazenskopravnega varstva (načelo subsidiarnosti);

- sodišče s pisno zahtevo (ki mora zadostiti standardu obrazložene sodne odločbe), lahko podano tudi brez privolitve posameznika na katerega se ti podatki nanašajo, operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe naloži, da sporoči podatke iz prejšnje alineje (katere podatke točno zahteva mora biti natančno opredeljeno).

10.Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da so bili v konkretni zadevi vsi omenjeni pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost izpolnjeni in da je sodišče prve stopnje obstoj vseh teh pogojev, ki predstavljajo pravno relevantne okoliščine zadeve, tudi ustrezno argumentiralo. Da kateri izmed omenjenih pogojev pri pridobitvi dokazov o identiteti storilca ne bi bil izpolnjen ali v izpodbijanem sklepu pojasnjen, nenazadnje pritožnik niti ne zatrjuje, Tudi odredba, na podlagi katere je bil pridobljen podatek o uporabniku obravnavane IP številke je bila ustrezno obrazložena (točka 9 razlogov izpodbijanega sklepa). K temu je dodatno poudariti, da so se dokazi v obravnavani zadevi zbirali zaradi identifikacije storilca kaznivega dejanja. Že po logiki stvari in iz objektivnih razlogov torej obdolžena ali družba X. d. o. o. v postopkih izdaje sodnih odločb v tej zvezi, ni mogla sodelovati. To velja tako za fazo pridobitve IP številke od ponudnika informacijskih storitev kakor tudi za fazo pridobitve podatkov o imetniku IP številke od operaterja. Glede na to, da so bili podatki o IP številki pridobljeni (tudi) zaradi kazenskega postopka zoper dotlej neznane storilce, da so bili pridobljeni na podlagi obrazložene sodne odločbe in da na drugi način kot preko IP številk storilcev ni bilo mogoče identificirati, pa sodišče tudi v ustavno skladnost pridobitve IP številke na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 10. 12. 2024 nima nobenega dvoma.

11.Zaključek sodišča prve stopnje, da so bili dokazi o imetniku IP številke 89.142.192.175 pridobljeni zakonito in ob spoštovanju URS je tako pravilen, prav tako tudi odločitev prve stopnje, da je iz tega razloga bilo treba predlog zagovornika za izločitev teh dokazov zavrniti.

12.Ker pritožba v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno upoštevati pri uradnem preizkusu (peti odstavek 402. člena ZKP), je o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1Drugače bi bilo pri samostojnem podjetniku ali manjšem podjetju z le enim zaposlenim, kjer bi statični IP naslov podjetja lahko posredno določil posameznika, ki uporablja to napravo.

2Za IP številko fizične osebe, ki predstavlja osebni podatek je v skladu s sodno prakso sorazmerni čas hrambe tega podatka sicer do treh mesecev, če pa je ta IP številka statična pa je hkrati tudi naročniški podatek in je trajanje dopustnega časa njene hrambe s strani operaterja vezano tudi na trajanje naročniške pogodbe oziroma obveznosti iz nje.