Jedro

V skladu s sodno prakso morajo biti navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo. Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej. V tem smislu je treba stališča sodne prakse o tem, da ni dovolj, da stranski udeleženec v okviru nasprotovanja nameravani gradnji zgolj predlaga postavitev ustreznega izvedenca, temveč mora predložiti strokovno mnenje, razumeti v smislu nedovoljenosti informativnih dokazov v postopku dokazovanja. Organ prve stopnje ima prav, ko zaključi, da tožnik zatrjevanih povečanih negativnih vplivov gradnje na njegova zemljišča ni izkazal.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem (izpodbijana odločba) je organ prve stopnje investitorju (stranki z interesom) dovolil novogradnjo enostanovanjskega objekta in nezahtevnega objekta (pokritega parkirišča) na zemljiščih parc. št. ..., obe k. o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, po dokumentaciji št. 2020-13-AB z datumom julij 2020, dopolnitev marec 2021, izdelovalec A. d. o. o., ... (I. točka izreka odločbe). Sestavni del gradbenega dovoljenja je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 15. 9. 2020, dokumentacija št. 2020-13-AB z datumom julij 2020, dopolnitev marec 2021, izdelovalec A. d. o. o., ..., ter kopija prikaza lege objekta na zemljišču, ki je bila priložena dopolnitvi zahteve z dne 23. 3. 2021 (II. točka izreka odločbe). Izvajanje novogradnje se lahko začne po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in po ustrezni prijavi začetka gradnje, gradnjo pa je treba izvajati v skladu s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem (III. točka izreka odločbe). Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor v petih letih po njegovi pravnomočnosti ne vloži popolne prijave začetka gradnje (IV. točka izreka odločbe). Posebni stroški za izdajo dovoljenja niso bili zaznamovani (V. točka izreka odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ prve stopnje navedel, da je pred izdajo gradbenega dovoljenja preveril, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz 43. člena GZ, ter svoje ugotovitve pojasnil. Nadalje je navedel, da je tožnik priglasil svojo udeležbo v postopku, in sicer kot lastnik sosednjih zemljišč. Opravljena je bila ustna obravnava, na kateri je tožnik izjavil, da gradnji nasprotuje in razloge za to navedel v pisni vlogi s prilogami. Investitor se je do tožnikovih pripomb naknadno pisno opredelil. Organ je ugotovil, da se tožnikove pripombe nanašajo predvsem na odvajanje meteorne vode, osončenost, zelene površine ter negativne vplive na njegova (sosednja) zemljišča. Omenjene pripombe je obravnaval in jih zavrnil. Navedel je, da tožnik ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazal povečane (negativne) vplive na svojo nepremičnino in s tem poseg v svoj pravni položaj. Ugotovljeno je bilo, da je gradnja v celoti skladna z določbami veljavnega prostorskega akta OPN. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz 43. člena GZ, ni zadržkov za izdajo zaprošenega dovoljenja.

3. Tožnik se je zoper izdano gradbeno dovoljenje pritožil, a je organ druge stopnje pritožbo zavrnil (1. točka izreka). Hkrati je zavrnil tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (2. točka izreka).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga predmetno tožbo iz razlogov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. V tožbi navaja, da je v upravnem postopku podal utemeljene ugovore, s katerimi je nasprotoval nameravani gradnji, a je bilo gradbeno dovoljenje kljub temu izdano. Organ prve stopnje je napačno štel, da je gradbena parcela dovolj oddaljena od tožnikovih zemljišč in da zato gradnja nanje ne bo vplivala. Ker gre za gradnjo na barjanskih tleh, bo prišlo do zmanjšanja nosilnosti terena tožnikovih zemljišč. Organ prve stopnje je spregledal, da je melioracijski jarek zaradi predhodnih gradbenih posegov že stisnjen, novi gradbeni posegi pa bodo njegovo brežino dodatno poškodovali. Organ prve stopnje tudi ni pravilno presodil njegovih ugovorov, da bo zaradi gradnje med sosednjimi parcelami nastala višinska razlika, zaradi česar bodo na njegova zemljišča odtekale meteorne vode. Prišlo bo do poplavljanja in s tem izpiranja zemljine iz tožnikovih zemljišč, zaradi česar bodo ta manj rodovitna. Nadalje je organ prve stopnje napačno štel, da bi moral tožnik za svoje ugovore v zvezi z zmanjšanjem zasebnosti in osončenosti navajati pravne predpise. Na takšno stališče bi moral biti tožnik predhodno opozorjen. Organ prve stopnje ni pravilno uporabil materialnega prava s tem, ko je pri presoji, kako bo gradnja vplivala na osončenost tožnikovih zemljišč, upošteval le določbe prostorskega akta. Nadalje odločba glede določenih tožnikovih ugovorov in predloženega dokaza (izpisa iz spletne strani v zvezi z osončenostjo) sploh ni obrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti. Tožnik se tudi ne strinja z zaključkom organa prve stopnje, da svojih ugovorov ni dokazal, saj je v postopku predložil izvedensko mnenje B. B. z dne 29. 9. 2020, ki bi ga organ moral upoštevati. Gre za primeren dokaz, saj se nanaša na gradnjo v neposredni bližini, tj. na zemljišču s primerljivimi lastnostmi kot v konkretnem primeru. Ker tožnik s strani organa prve stopnje ni bil opozorjen na pomanjkljivost predloženega izvedenskega mnenja in rezultate dokazovanja, je bil kršen 7. člen ZUP in četrti odstavek 146. člena ZUP. Organ druge stopnje ni odpravil bistvenih kršitev postopka, ki jih je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo uveljavljal tožnik.

5. Tožnik je sodišču predlagal, naj izpodbijano odločbo in 2. točko izreka odločbe organa druge stopnje odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek. Zahteval je tudi povrnitev stroškov vseh postopkov.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v skladu s tretjim odstavkom 38. člena ZUS-1 poslala spise, ki se nanašajo na to zadevo.

7. Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo navedla, da z gradnjo ne bo poseženo v tožnikova zemljišča. Objekt je ustrezno odmaknjen od tožnikove meje. Tožnikovi očitki v zvezi z domnevnimi negativnimi posledicami gradnje so pavšalni in nedokazani. Ločiti je treba postopek pridobitve gradbenega dovoljenja od same izvedbe del, ki je upravni organ v obrazložitvi odločbe ni dolžan pojasnjevati. Če bi pri gradnji prišlo do nedovoljenih posegov na sosednja zemljišča, ima tožnik za zavarovanje svojih pravic na voljo civilne postopke, posegi pa so lahko tudi predmet inšpekcijskega postopka. Tožnik je v upravnem postopku aktivno sodeloval, pravica do izjave mu ni bila kršena. Glede trditev v zvezi z nastankom višinske razlike je stranka z interesom navedla, da se z gradnjo v višino parcel ne posega, niti se ne posega v melioriacijski jarek. Odvod meteorne vode je predviden ustrezno in v skladu s pridobljenimi soglasji. Tožnik ni dokazal, da bo zaradi gradnje prišlo do poplavljanja njegovih zemljišč. Izvedensko mnenje, ki ga je v upravnem postopku predložil tožnik, ne obravnava vprašanj v zvezi s predmetno gradnjo. Iz njega ne izhaja, da bi ta gradnja vplivala na tožnikove nepremičnine. Tožnik bi moral predložiti strokovno študijo, ki bi izpodbila priloženi projekt. Neutemeljeni so tudi tožnikovi očitki v zvezi s posegom v zasebnost in zmanjšanjem osončenja njegovih zemljišč. Organ prve stopnje je pravilno upošteval OPN MOL, saj noben drug predpis ne določa stopnje osončenosti. Organ druge stopnje ni imel kaj sanirati, saj organ prve stopnje pri odločanju ni storil nobenih procesnih kršitev. Organ tudi ni dolžan stranskemu udeležencu pojasnjevati, da svojih trditev ni izkazal in naj zato predloži novo izvedensko mnenje.

**Dokazni postopek**

8. Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo in prebralo naslednje listine: obvestilo z dne 2. 12. 2020 (A4), dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 30. 12. 2020 (A5), dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja II z dne 7. 1. 2021 (A6), dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja II z dne 14. 1. 2021 (A7), vlogo stranskega udeleženca v postopku št. 351-2346/2020 z dne 16. 3. 2021 (A8), opredelitev do pripomb stranskega udeleženca C. C. z dne 22. 3. 2021 (A9), pritožbo zoper gradbeno dovoljenje z dne 11. 6. 2021 (A10), izvedensko mnenje B. B. z dne 29. 9. 2020 (A11), izpis ... z dne 15. 3. 2021 (A12), elektronski sporočili z dne 15. in 27. 1. 2021 (C2), predlog za ureditev medsebojnih razmerij z dne 25. 11. 2021 (C3), elektronski sporočili z dne 6. in 8. 12. 2021 s predlogom za ureditev medsebojnih razmerij z dne 7. 12. 2021 (C4), zapisnik o ustni obravnavi z dne 16. 3. 2021 (C5), odgovor na pritožbo stranskega udeleženca C. C. z dne 28. 6. 2021 (C7), ter vse ostale listine v spisih, ki se nanašajo na to zadevo in jih je sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 predložila tožena stranka.

9. Sodišče je zavrnilo ostale dokazne predloge tožnika, in sicer: - za zaslišanje strank in ogled na kraju samem. Tožnik je izvedbo obeh omenjenih dokazov predlagal v zvezi z dokazovanjem tožbenih navedb o tem, da bo z gradnjo, ki je bila dovoljena z izpodbijano odločbo, prišlo do nedovoljenih vplivov na njegovo (sosednje) zemljišče; da bo zaradi gradnje prišlo do nedovoljenega odtekanja meteornih voda na njegovo zemljišče; da bo z gradnjo prišlo do nedovoljene zmanjšane osončenosti njegovega zemljišča ter nedovoljenega posega v njegovo zasebnost. Po oceni sodišča tožnik nobenega od navedenih dejstev ne more dokazati s predlaganima dokazoma, saj za dokazovanje omenjenih dejstev nista primerna (za dokazovanje zatrjevane nedovoljene zmanjšane osončenosti in posega v zasebnost pa ne potrebna). Gre namreč za strokovna vprašanja ustreznosti rešitev v projektni dokumentaciji, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa jih ni mogoče izpodbiti z zaslišanjem strank in ogledom na kraju samem. Izjemoma predlaganih dokazov ne bi bilo mogoče vnaprej šteti za neprimerna, če bi tožnik (pod pogojem, da bi hkrati podal natančne in pravočasne navedbe, ki bi omogočale konkretno vsebinsko obravnavo spornih vprašanj) zatrjeval in izkazal, da ima sam zahtevano strokovno znanje, vendar pa v dani zadevi ne gre za tak primer; - za postavitev izvedenca gradbene stroke, saj tega dokaza tožnik v upravnem postopku ni predlagal, hkrati pa v sodnem postopku ni izkazal, da ga takrat upravičeno ni mogel predlagati.1 Tožnik je v tožbi navedel, da v upravnem postopku postavitve izvedenca gradbene stroke ni predlagal iz razloga, ker je kot pravni laik menil, da zadosten dokaz za njegove trditve predstavlja izvedensko mnenje B. B. z dne 29. 9. 2020, pri čemer ga organ prve stopnje pred izdajo izpodbijane odločbe ni opozoril, da temu ni tako. Če bi bil opozorjen, bi predložil novo izvedensko mnenje. Sodišče takšne argumentacije tožnika ne more sprejeti. Prvič, tožnik je sam sprejel odločitev, da v upravnem postopku ne bo imel pooblaščenca, zaradi česar se na svojo laičnost ne more sklicevati. Drugič, kot bo razvidno tudi iz nadaljevanja obrazložitve te sodbe, s strani stranskega udeleženca predloženo izvedensko mnenje v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja praviloma nima lastnosti dokaza, ampak gre za dodatno trditveno podlago stranskega udeleženca. To pomeni, da tožnik tudi, če bi bil opozorjen na pomanjkljivosti predloženega izvedenskega mnenja, kot jih je videl organ prve stopnje, izvedenca gradbene stroke očitno ne bi predlagal, ampak bi predložil novo izvedensko mnenje, kar pa ni isto. K temu sodišče le še dodaja, da tožnik tudi sicer opustitve predlaganja dokaza s postavitvijo izvedenca ne more opravičiti s trditvijo, da bi ga moral organ prve stopnje pred izdajo izpodbijane odločbe seznaniti s svojim stališčem, da predloženo izvedensko mnenje ne zadošča za utemeljenost njegovih ugovorov. Tožnik je namreč tudi po seznanitvi s stališčem organa prve stopnje v izpodbijani odločbi, v pritožbi zoper odločbo vztrajal pri svojem stališču, da je organ prve stopnje izvedensko mnenje B. B. nepravilno štel za nerelevantnega in tudi v pritožbi ni predložil ne novega izvedenskega mnenja, ne predlagal izvedenca gradbene stroke. Na podlagi takšnega ravnanja pa sodišče ne more šteti, da je tožnik izkazal, da izvedenca gradbene stroke upravičeno ni predlagal že v upravnem postopku, kar pomeni, da je dokazni predlog prepozen; - za pregled fotografij, ki jih je tožnik sodišču predložil na glavni obravnavi 10. 4. 2024 (A15). Gre namreč za fotografije, ki so po tožnikovih navedbah nastale po izdaji izpodbijane odločbe, v času od 26. 2. 2024 do 11. 3. 2024, njihovo upoštevanje v dokaznem postopku pa bi bilo v nasprotju z določbo 52. člena ZUS-1. 10. Sodišče je kot nepotrebna za odločitev v tem sporu zavrnilo tudi dokazna predloga stranke z interesom, in sicer za zaslišanje strank in priče D. D. **K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporno, ali nameravana gradnja (enostanovanjski objekt in nezahtevni objekt (pokrito parkirišče) na zemljiščih parc. ..., obe k. o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, po dokumentaciji št. 2020-13-AB z datumom julij 2020, dopolnitev marec 2021, izdelovalec A., d. o. o.) izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, čemur tožnik - stranski udeleženec v predmetnem upravnem postopku - nasprotuje. Tožnik sicer v tožbi podaja tudi očitke, ki se nanašajo na odločbo organa druge stopnje, ki pa jih sodišče v tej zadevi ni presojalo. V upravnem sporu namreč sodišče po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V tej zadevi je to gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal organ prve stopnje.

_- O pravni podlagi izpodbijane odločbe_

13. Organ prve stopnje je svojo odločitev utemeljil na takrat veljavni določbi prvega odstavka 43. člena GZ, po kateri pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. da sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala A. in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; podpis A.a in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, 4. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 5. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo, 7. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in 8. je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

_- O stranski udeležbi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja_

14. Med strankami ni sporno, da je imel tožnik kot lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca. Tožnik je bil seznanjen z začetkom postopka in povabljen k udeležbi. Svojo udeležbo je pravočasno priglasil. Povabljen je bil na ustno obravnavo, vpogledal je v spisovno dokumentacijo in prejel CD ter kopije, ki jih je zahteval. Udeležil se je ustne obravnave 16. 3. 2021 in na njej izjavil, da gradnji nasprotuje iz razlogov, ki so navedeni v vlogi s prilogama, ki jo je takrat predložil. 15. V skladu z določbo druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva. Stranski udeleženci so v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZUP tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v postopkovnih pravicah izenačeni s stranko, a v mejah, ki ustrezajo namenu njihove udeležbe v postopku, tj. varstvu njihovih pravnih koristi. Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na interese tretjih, splošnega interesa ali javnega interesa, četudi se ta morda prekriva z njegovim interesom. Prav tako stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uveljavljati dejanskega interesa.2

16. Za presojo v tej zadevi je pomembna določba petega odstavka 36. člena GZ, ki pravi, da mora stranski udeleženec, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nameravani gradnji ugovarja, za svoje trditve v izjavi predložiti dokaze. Na podlagi te določbe mora vsak ugovor stranskega udeleženca zoper nameravano gradnjo biti konkretiziran in jasen, obenem pa še podprt z dokazi. Namen določbe je preprečiti situacijo, ko bi stranski udeleženec le na podlagi splošnih in pavšalnih ugovorov proti gradnji lahko uspel in preprečil izdajo gradbenega dovoljenja.3 Določba je v skladu s splošnim pravilom upravnega postopka, da tisti, ki zatrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, nosi tudi dokazno breme v zvezi s tem. V skladu s sodno prakso morajo biti navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo.4 Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej. V tem smislu je treba stališča sodne prakse o tem, da ni dovolj, da stranski udeleženec v okviru nasprotovanja nameravani gradnji zgolj predlaga postavitev ustreznega izvedenca, temveč mora predložiti strokovno mnenje, razumeti v smislu nedovoljenosti informativnih dokazov v postopku dokazovanja. Informativni so tisti dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so izrazito pavšalne, njihova izpeljava pa šele poda podlago za trditve.5 Zahteve upravnosodne prakse po predložitvi strokovnega (izvedenskega) mnenja stranskega udeleženca je torej treba razumeti na način, da strokovno (izvedensko) mnenje s predložitvijo postane del trditvene podlage stranskega udeleženca.6 Če bo pristojni upravni organ na podlagi navedb stranskega udeleženca podvomil v pravilnost projektne dokumentacije in sam ne bo imel ustreznega strokovnega znanja za ugotovitev dejanskega stanja, bo moral za dokončno ugotovitev resničnega dejanskega stanja postaviti izvedenca.7

17. Tožnik je v upravnem postopku v vlogi z dne 16. 3. 2021 podal več ugovorov v zvezi z nameravano gradnjo, pri čemer je večino (a ne vseh) ponovil v tožbi.

_- O vplivih gradnje na tožnikovo zemljišče_

18. Tožnik v tožbi vztraja, da bo z gradnjo (dela z mehanizacijo, izkopi, nasutje, odlaganje, odvoz …) prišlo do direktnih in indirektnih posegov v njegovo zemljišče. To po njegovem mnenju izhaja že iz samega dejstva, da je gradbena parcela (nepravilno) določena povsem do meje z njegovim zemljiščem, stavba pa naj bi bila oddaljena nekaj več kot štiri metre. Da gre za slabo nosilna barjanska tla, izhaja iz predloženega izvedenskega mnenja B. B. Melioracijski jarek je bil deloma že stisnjen in brežine posedene zaradi gradnje dostopne ceste na parc. št. ..., ki je od njegovih zemljišč oddaljena več kot konkretna gradbena parcela. Če jarek ne bo ustrezno zavarovan, bo dodatno deformiran. Po njegovi oceni, je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ta njegov ugovor zavrnil preveč pavšalno.

19. Po presoji sodišča se je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ustrezno opredelil do tožnikovega ugovora v zvezi zatrjevanimi direktnimi in indirektnimi posegi na njegovo zemljišče. Navedel je, da območje gradbišča ne posega v tožnikove parc. št. ..., še prej pa, da je predvidena lega objekta in odmiki ustrezni oz. v skladu s 24. členom OPN. Organ prve stopnje je nadalje v obrazložitvi izpodbijane odločbe opozoril, da tehnično poročilo, ki je del projektne dokumentacije, določa, da se gradbena dela izvedejo tako, da ne povzročajo škode na obstoječih površinah, opremi in infrastrukturnih vodih. Predvideni so ukrepi za zmanjšanje prašenja ob gradnji. Zaradi preprečitve izlitja nevarnih ali škodljivih snovi je treba uporabljati le brezhibno gradbeno mehanizacijo. Pripraviti je treba postopek za hiter poseg v primeru razlitja. Z odpadnim materialom je treba ravnati v skladu s predpisi. Gradbišče se zavaruje v skladu s predpisi. Nadalje organ prve stopnje v obrazložitvi ugotavlja, da projektna dokumentacija obravnava tudi sestavo tal in ukrepe za izboljšanje stabilnosti terena. Določitev kote pritličja, ki mora biti vsaj 30 cm nad koto ceste, je v skladu z Geološko - geotehničnim poročilom, ki ga je izdelal E. E., dipl. inž. geol., oktobra 2017, ter Hidrološko hidravlično presojo št. 188/16, ki jo je februarja 2017 izdelal F. F., univ. dipl. inž. grad. (v nadaljevanju Poročili). Organ prve stopnje v obrazložitvi izrecno ugotavlja, da je gradnja projektirana skladno z navedenima Poročiloma. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali povečane (negativne) vplive predmetne gradnje na njegova zemljišča, ni predložil (predloženo izvedensko mnenje mag. B. B. namreč ni bilo izdelano glede predmetne gradnje). Organ zato zaključuje, da predložena projektna dokumentacija z vidika vplivov na sosednja zemljišča, zaradi katerih morda gradnja ne bi bila dovoljena, vsebuje vse sestavine določene s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih povezanih z graditvijo objektov. Organ navaja, da strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne dokumentacije, ne more presojati, ampak mora le preveriti, ali ima dokumentacija vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.

20. Sodišče ugotavlja, da ima organ prve stopnje prav, ko zaključi, da tožnik zatrjevanih povečanih negativnih vplivov gradnje na njegova zemljišča ni izkazal. Prvič - splošne in poenostavljene so bile že njegove trditve v vlogi z dne 16. 3. 2023 vloženi v upravnem postopku, v kateri tožnik predvideva, da bo prišlo do direktnih in indirektnih posegov na njegova zemljišča. Navaja, da gre za barjanska tla s slabo nosilnostjo, vendar pa ne v vlogi z dne 16. 3. 2021 ne v tožbi sploh ne omenja (oz. ne problematizira), vsebine Geološko - geotehničnega poročila in Hidrološko - hidravlične presoje, ki sta po ugotovitvah organa prve stopnje del projektne dokumentacije. Predloženega izvedenskega mnenja B. B. sicer organ prve stopnje ne bi smel obravnavati kot dokaz, ampak (v skladu s prej pojasnjenim v tej obrazložitvi) kot dodatne trditve tožnika v upravnem postopku. Vendar pa tudi v tem primeru tožnik z ugovorom, da organ gradnje zaradi negativnih posegov na njegova zemljišča ne sme dovoliti, ne more uspeti. Izvedenec B. B. (ki sicer ni pregledal v tej zadevi relevantne projektne dokumentacije, ampak dokumentacijo G., d. o. o. v zvezi z gradnjo zaselka 11 enodružinskih hiš v soseski ...), namreč v svojih sklepnih ugotovitvah posebej izpostavlja, da ne glede na to, da gre za gradnjo na barjanskih tleh, pregledana projektna dokumentacija G. ne vsebuje geotehničnega projektiranja oz. geostatičnih analiz. Temu pa v obravnavani zadevi ni tako, saj organ prve stopnje v izpodbijani odločbi izrecno ugotavlja, da je gradnja projektirana skladno s prej navedenima Poročiloma. Če bi torej želel tožnik tak zaključek organa prve stopnje preprečiti, bi moral že pred izdajo odločbe podati jasne in konkretne trditve (lahko tudi v obliki predložitve strokovnega mnenja8), na podlagi katerih bi organ podvomil v pravilnost projektne dokumentacije (zlasti Poročil) in bi zaradi pomanjkanja strokovnega znanja morda moral za dokončno ugotovitev, ali bo z gradnjo prišlo do nedovoljenih vplivov na sosednja zemljišča, ali ne, postaviti izvedenca. Ker pa tožnik takšnih trditev v upravnem postopku ni podal, je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi njegove ugovore dovolj prepričljivo zavrnil. V konkretnem primeru organ prve stopnje na podlagi trditev, kot jih je v vlogi (s prilogo) z dne 16. 3. 2021 podal tožnik, namreč ni bil dolžan naprej raziskovati, na kakšen način in v kakšni meri bi lahko nameravana gradnja vplivala na nosilnost terena tožnikovega zemljišča oz. ali bo na melioracijski jarek morda imela nedovoljen vpliv.

21. Tožnikove navedbe glede ostalih morebitnih vplivov gradnje na njegova zemljišča so še bolj nekonkretne in jih zato ni mogoče presojati - vsekakor pa ima morebitna nepravilna oz. neustrezna izvedba gradbenih del lahko za posledico civilno odgovornost, ali pa je stvar inšpekcijskega postopka, ne more pa preprečiti izdaje gradbenega dovoljenja (če so ostali pogoji za njegovo izdajo izpolnjeni).

_- O odtekanju meteornih voda_

22. Naslednji tožbeni očitek se nanaša na ureditev odtekanja meteornih voda po izvedeni gradnji. Tožnik trdi, da bodo zaradi nastale višinske razlike med gradbenim in njegovim zemljiščem, meteorne vode odtekale na njegovo zemljišče in se tam zadrževale, s čimer mu bo zaradi izpiranja rodovitne prsti trajno nastajala škoda. Ocenjuje, da je organ prve stopnje v zvezi s tem zmotno v celoti sledil navedbam investitorja, da se zaradi predmetne gradnje razmere v zvezi z meteorno vodo na tožnikovih zemljiščih ne bodo poslabšale.

23. Tožnik se v tožbi tudi v zvezi z zgornjim očitkom med drugim sklicuje na navedbe v izvedenskem mnenju B. B. z dne 29. 9. 2020, česar pa sodišče ne more upoštevati, saj gre za nedovoljeno novoto (prim. 52. člen ZUS-1). Tožnik se je namreč v upravnem postopku na omenjeno izvedensko mnenje (ki ima, kot omenjeno, naravo dodatne trditvene podlage) skliceval le v zvezi z ugovorom, da bo zaradi gradnje kot take prišlo do nedopustnih posegov na njegovo zemljišče. 24. Organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je po projektu predvideno odvajanje meteornih vod v javni meteorni kanal. Ugotavlja, da se ohranjajo obstoječe kote nepozidanega terena na gradbeni parceli, v katere z gradnjo ni posegov. Odvajanje vseh meteornih voda (iz strešin in iz manipulativnih površin) se spelje v zbirni jašek in naveže na javni meteorni kanal, ki bo deloval kot cevni zadrževalnik z dušilko. Prav tako se ne posega v obstoječi melioracijski jašek, ki poteka na JV delu parcele. Ker bo večina meteorne vode speljana v javni meteorni kanal, organ zaključi, da se zaradi predmetne gradnje razmere na tožnikovih zemljiščih ne bodo poslabšale. Poleg tega organ poudari, da je bilo za navedeni način odvajanja meteorne vode pridobljeno pozitivno mnenje upravljalca H., d. o. o. Pridobljeno je bilo tudi vodno mnenje ..., iz katerega po ugotovitvah organa izhaja, da se padavinske vode s strešin in utrjenih površin odvajajo v javno meteorno kanalizacijo ter da okoliški teren predmetnega objekta ostaja na obstoječih kotah.

25. Tudi s tem tožbenim očitkom tožnik ne more uspeti. Tožnik je namreč že v upravnem postopku podal zgolj splošne trditve o tem, da bo po gradnji prišlo do spremembe v višini med gradbeno parcelo in njegovim zemljiščem, kar bo imelo za posledico nedopustno odtekanje meteornih vod na njegovo zemljišče. Za svoje trditve tudi ni predlagal nikakršnega (primernega) dokaza, kar ni v skladu s petim odstavkom 36. člena GZ. Tudi v tožbi so tožnikove navedbe v zvezi z odvodnjavanjem ostale na splošni ravni. Tožnik se tako v tožbi ni opredelil niti do navedb organa prve stopnje v izpodbijani odločbi v zvezi z opisom rešitve odvodnjavanja meteornih voda, kot izhaja iz projektne dokumentacije, niti glede pridobljenih mnenj (H. in ...). Zatrjevano dejstvo, da ureditev odtekanja meteornih voda v projektni dokumentaciji ni ustrezna, je tako ostalo nedokazano.

_- O posegu v tožnikovo zasebnost_

26. Tožnik je ugovarjal, da bo z gradnjo prišlo do prekomernega posega v njegovo zasebnost. Organ prve stopnje je v zvezi s tem ugovorom kot bistveno v izpodbijani odločbi navedel, da so vsi odmiki v skladu s predpisi. V konkretnem primeru relevanten predpis predstavlja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (Ur. l. RS 78/10 s spr. in dop., v nadaljevanju OPN), po katerem se gradnja v celoti nahaja v območju enote urejanja prostora z oznako RN-511, namenska raba zemljišč SSce, tip objekta NA. Organ prve stopnje je v postopku preveril, da gre za vrsto objekta, ki je v skladu z namensko rabo območja, kjer je dopustna gradnja enostanovanjskih objektov tipa NA in garažne stavbe (pokritega parkirišča), kot nezahtevnega objekta. V skladu s 13. členom OPN je dopustna tudi novogradnja. Ustrezna sta tipologija in oblikovanje (15., 21. člen OPN). Dovoljena velikost in zmogljivost objekta ne bosta preseženi (20. in 32. člen OPN). Predvsem pa sta ustrezna lega in odmik (24. člen OPN). Ker je organ prve stopnje ugotovil, da gre za gradnjo, ki je v skladu z vsemi relevantnimi deli OPN, tožnik prekomernega posega v zasebnost ni izkazal. Relevantni OPN namreč določa pogoje gradnje na določenem območju, kar pomeni, da je presoja o (ne)dopustnem posegu v zasebnost lastnikov sosednjih zemljišč v zvezi z vsakokratno gradnjo primarno opravljena že s sprejetjem OPN. Ob tem pa kljub vsemu ne gre spregledati navedb stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da je stavba, v kateri živi tožnik, od gradbene parcele oddaljena 150 metrov, na zemljiščih, ki mejijo na gradbeno parcelo pa je zelenjavni vrt. V čem natančno bo v danih okoliščinah nedopustno prizadeta njegova zasebnost, tožnik ni pojasnil. _- O osenčenosti_

27. Podoben tožbeni očitek se nanaša na odvzem dnevne svetlobe na delu tožnikovega zemljišča kot posledica predmetne gradnje. Tožnik v tožbi trdi, da je v upravnem postopku v zvezi s tem predložil dokaz - izpis iz spletne strani ..., ki prikazuje osenčenje, ki ga bo gradnja povzročila. Njegov ugovor naj bi organ prve stopnje zavrnil iz razloga, ker tožnik zanj ni navedel pravne podlage, na kar bi ga moral predhodno opozoriti.

28. Sodišče ugotavlja, da je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi tožnikov ugovor v zvezi z odvzemom dnevne svetlobe zavrnil na podlagi 91. člena OPN. Pogoji za zagotavljanje zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja se namreč preverjajo le za bivalne prostore novih in obstoječih stavb, ki pa jih na sosednjih, tožnikovih zemljiščih ni. Glede na to je organ ugotovil, da so pogoji iz 91. člena OPN glede na predloženo projektno dokumentacijo izpolnjeni, kar pomeni, da so tožnikove navedbe neutemeljene. Posledično je brezpredmeten tudi predloženi izpis iz spletne strani. V skladu z OPN je tudi višina objektov in odmiki od tožnikovih zemljišč.

29. Glede na zgoraj ugotovljeno je neutemeljen tožnikov očitek glede prekomernega odvzema dnevne svetlobe. Do sprememb za tožnikovo zemljišče bo z gradnjo zanesljivo prišlo, vendar pa gre za spremembe, ki so v skladu z relevantnim predpisom. Ne drži torej tožnikova navedba, da je organ prve stopnje njegov ugovor zavrnil iz razloga, ker zanj ni navedel pravne podlage. Njegov ugovor je bil zavrnjen iz razloga, ker zanj ni relevantne pravne podlage, tj. enako kot to velja za njegov ugovor v zvezi z domnevno nedopustnim posegov v zasebnost. Organ prve stopnje je pri presoji pravilno uporabil materialno pravo in oba tožnikova ugovora kot neutemeljena zavrnil. Predloženi izpis je bil zato pravilno ocenjen za nepomembnega - pomembna je zgolj skladnost predložene projektne dokumentacije z OPN.

_- O zatrjevanih pomanjkljivostih obrazložitve izpodbijane odločbe_

30. Tožnik je v tožbi trdil, da je organ prve stopnje bistveno kršil pravila upravnega postopka, ker se v izpodbijani odločbi ni opredelil do vseh ugovorov tožnika v vlogi z dne 16. 3. 2021, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. Organ je navedel, da ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja v obravnavani zadevi, ne morejo biti pravno odločilni, pri čemer ni pojasnil, za katere tožnikove ugovore natančno gre.

31. Sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi sam navedel, da pravila upravnega postopka organu nalagajo, da se mora opredeliti do vseh relevantnih navedb in dokaznih predlogov stranke. Enako je tudi organ prve stopnje v izpodbijani odločbi navedel, da je preučil navedbe strank v postopku z namenom ugotoviti, ali njihove navedbe glede nasprotovanja nameravani gradnji predstavljajo takšna dejstva, ki lahko vplivajo na odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja, ki je predmet postopka. To pomeni, da je organ vsebinsko presojal in se v izpodbijani odločbi opredelil le do ugovorov tožnika, za katere je ocenil, da so pravno relevantni za odločitev o izdaji predmetnega gradbenega dovoljenja. Ostali ugovori, tj. tisti, ki jih organ ni posebej obravnaval, se očitno nanašajo na strokovna vprašanja oz. rešitve, ki za konkretno odločanje niso pravno pomembne. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ni navedel, kateri so tisti ugovori iz njegove vloge z dne 16. 3. 2021, do katerih se po njegovi oceni organ prve stopnje neutemeljeno ni ustrezno opredelil. Le če bi tožnik te ugovore v tožbi navedel, bi sodišče lahko presojalo, ali se upravni organ prve stopnje do njih (ne)utemeljeno ni posebej opredelil. Pavšalnih tožbenih trditev o neobravnavanju neimenovanih ugovorov pa sodišče ne more presojati.

_- O trditvenem in dokaznem bremenu po petem odstavku 36. člena GZ_

32. Tožnikove očitke v zvezi z neutemeljenim neupoštevanjem dokazov, ki je v upravnem postopku predložil tožnik (izvedensko mnenje B. B. in izpis iz spletne strani) je sodišče že obravnavalo in se do njih že opredelilo. Organ prve stopnje je sicer res predloženo izvedensko mnenje nepravilno štel za dokaz, vendar pa tudi, če bi bilo mnenje obravnavano kot dodatek k tožnikovim trditvam v vlogi z dne 16. 3. 2021, tožnik s svojimi ugovori zoper izdajo gradbenega dovoljenja ne bi uspel. Kot že omenjeno, se izvedensko mnenje B. B. nanaša na zatrjevane negativne vplive gradnje na tožnikovo zemljišče, pri čemer te vplivi glede na projektno dokumentacijo (zlasti obe prej omenjeni Poročili) niso bili ustrezno substancirani niti ni tožnik zanje predlagal ustreznega dokaza. Tožnik torej svojega trditvenega in dokaznega bremena v skladu s petim odstavkom 36. člena GZ ni izpolnil, pri čemer je bil v vabilu na ustno obravnavo nanj izrecno opozorjen (prim. 7. člen ZUP).

_- O kršitvi četrtega odstavka 146. člena ZUP_

33. Tožnik tožbo zaključuje z očitkom, da je v upravnem postopku prišlo do kršitve četrtega odstavka 146. člena ZUP, ki določa, da upravni organ ne sme izdati odločbe, preden stranki ne da možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožnik ni bil seznanjen s predvidenim uspehom dokazovanja njegovih ugovorov, niti ga organ prve stopnje ni seznanil s tem, da šteje njegove dokazne predloge za nerelevantne, niti ne s predvideno vsebino končne odločitve.

34. Sodišče po vpogledu v spise, ki jih je sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 posredovala tožena stranka, ugotavlja, da je organ prve stopnje vlogo tožnika z dne 16. 3. 2021 s prilogami sprejel na ustni obravnavi 16. 3. 2021 in jo priložil zapisniku. Vloga na obravnavi dejansko ni bila vsebinsko obravnavana (tj. po posameznih ugovorih tožnika), ampak je bil investitorju na njegovo željo dodeljen 8-dnevni rok za opredelitev do vloge. Zapisnik je sicer zaključen z zapisom, da stranke s svojim podpisom potrjujejo, da so seznanjene z vsebino zapisnika, in da jim je bila dana možnost izjasniti se o vseh okoliščinah in dejstvih pomembnih za odločitev. Ne glede na to je investitor po zaključku ustne obravnave v spis vložil vlogo, v kateri se je opredelil do pripomb tožnika z dne 16. 3. 2021, pri čemer iz spisa ne izhaja, da je bila vloga vročena tožniku. Organ prve stopnje je po prejemu omenjene vloge investitorja, 18. 5. 2021 izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje.

35. Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da organ prve stopnje v postopku ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP, saj tožniku ni ne vročil vloge investitorja z dne 22. 3. 2021 (na katero se sicer organ v izpodbijani odločbi večkrat sklicuje), niti ga ni seznanil s svojim stališčem glede nerelevantnosti predloženega izvedenskega mnenja B. B. z dne 29. 9. 2020. Ne glede na to pa tožnik z obravnavanim tožbenim očitkom v tem sporu ne more uspeti. Zoper izpodbijano odločbo je namreč vložil pritožbo, v kateri pa je kljub seznanitvi s stališčem organa prve stopnje glede mnenja izvedenca B. B. vztrajal (le) pri tem, da stališče ni pravilno, a brez da bi hkrati uveljavljal kršitev četrtega odstavka 146. člena ZUP.9 Omenjeni očitek je prvič uveljavljal v tožbi, kar pa ni v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Stranka mora namreč s svojo aktivnostjo, tj. s pravočasno vložitvijo rednega pravnega sredstva, že v upravnem postopku doseči celovito obravnavo svoje zadeve, torej vključno na pritožbeni stopnji, in s tem omogočiti upravi, da to, za kar je pristojna, tudi opravi. Če stranka tega ne stori, ne more pričakovati niti odločanja sodišča, ki bi v takih primerih dejansko prevzelo vlogo upravnega organa druge stopnje.10 Stališče velja tudi z vidika zahteve po materialni izčrpanosti sicer vloženega rednega pravnega sredstva, ki pomeni, da je tožnik kršitve, ki jih uveljavlja v tožbi, po vsebini uveljavljal že v pritožbi. Če jih ni, je rezultat enak, kot da pravnega sredstva ne bi uporabil, saj se pritožbeni organ do kršitve ni mogel opredeliti.11 _- Sklepno_

36. Na podlagi zgoraj ugotovljenega je sodišče tožbo v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. in III. točki izreka**

37. V tej zadevi sta zahtevo za povrnitev stroškov postopka podala tožnik in stranka z interesom. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožnik v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške postopka, zaradi česar je bilo treba njegovo zahtevo zavrniti. O zahtevi za povrnitev stroškov stranke z interesom pa je sodišče odločilo na podlagi 154. in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj ZUS-1 posebnih določb o povrnitvi stroškov stranki z interesom ne vsebuje. Ker navedbe, ki jih je v tej zadevi podala, niso bile bistvene za razjasnitev zadeve oziroma takšne, da bi vplivale na odločitev sodišča, je sodišče tudi ta stroškovni zahtevek zavrnilo (prim. 155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. 52. člen ZUS-1, po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. 2 Žuber B. in ostali: Komentar Gradbenega zakona (GZ-1), Uradni list RS, Ljubljana 2023, str. 287 - 288. 3 Prav tam, str. 300. 4 Prim. sodbo VSRS X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023, sodbo UPRS I U 1345/2019 z dne 11. 6. 2020. 5 Prav tam, str. 301. 6 Prav tam, str. 301. 7 Prav tam, str. 302. 8 Npr. mnenja strokovnjaka, ki bi s pregledom projektne dokumentacije v tej zadevi ugotovil, da je verjetno, da bo z gradnjo prišlo do poškodovanja melioracijskega jarka, kar bo imelo za tožnika nedopustne posledice. 9 Tožnik je v pritožbi vztrajal, da je neživljenjsko pričakovanje upravnega organa, da bi moral stranski udeleženec za dokazovanje svojih ugovorov naročati in plačati nova izvedenska mnenja, saj gre za gradnjo v neposredni bližini zemljišč, ki so obravnavana že v obstoječem mnenju, ki ga je vložil v spis. Pritožbi tako ni priložil ne novega izvedenskega mnenja, ne predlagal izvedenca gradbene stroke. 10 Dobravec Jalen M. in ostali: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, str. 55. 11 Prav tam, str. 56.