Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je lastnica kmetijskega zemljišča, ki ga v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla. Za odločitev tako ni pomembno, da tožnica tega zemljišča ne more prodati, pomembno pa tudi ni, da je na tem zemljišču vknjižena hipoteka.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 50152/2012. Odločeno je bilo tudi, da tožeča stranka v nadaljnjih šestih mesecih od izdaje izpodbijane odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi svojo odločitev tožena stranka utemeljuje z določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po kateri se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter iz računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka - prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke, ko je navedla, da ni lastnica kmetijskega zemljišča ter da nima katastrskega dohodka. Iz podatkov Geodetske uprave RS (Register GURS) in zemljiške knjige, pridobljenih po uradni dolžnosti, izhaja, da je tožeča stranka - prosilec lastnica nepremičnine parc. št. 2134/0 k.o. … od katere ima katastrski dohodek v višini 10,32 €.
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je lastnica navedene nepremičnine, ki jo je poskušala že pred leti prodati. Gre za močvirnati travnik, nepremičnina pa je obremenjena tudi s hipoteko A.. Zatrjuje, da ji je brezplačna pravna pomoč potrebna, saj ve, da je kazenska zadeva zanjo dobljena, vendar potrebuje odvetnika. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavnem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil vlogo tožeče stranke (prosilca) za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker ta ni navedla relevantnih podatkov glede svojega premoženjskega stanja. V zvezi s tem 20. člen ZBPP med drugim tudi določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožeča stranka ni navedla, da je lastnica kmetijskega zemljišča, ter da ima katastrski dohodek, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v zemljiško knjigo oziroma podatke Geodetske uprave RS.
Glede na to, da tožeča stranka tudi v tožbi priznava, da je lastnica kmetijskega zemljišča navedenega v izpodbijani odločbi, je neutemeljen tožbeni ugovor, da tega zemljišča ne more prodati, ker gre za močvirnati travnik, ter da je na tem zemljišču vknjižena hipoteka podjetja A. d.o.o.. Izpodbijana odločitev je zato pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.