Jedro

Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje ničnost izvršnice, saj meni, da kot izvršnice ni mogoče šteti listinske izjave dolžnika, ki se nanaša na finančne storitve. Ta trditev v predlogu je ostala nekonkretizirana, zato upnik svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog upnika za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo, s katero se dolžniku ali tretji osebi po njegovem pooblastilu prepoveduje na podlagi izvršnice z dne 10. 5. 2012 pri dolžnikovem dolžniku podati zahtevo za izvršitev plačilne transakcije v breme upnika (I. točka izreka), hkrati pa se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje izvršitev plačilne transakcije v breme sredstev upnika na podlagi izvršnice z dne 10. 5. 2022 (II. točka izreka).

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe niti ni zatrjuje, kakšno nedenarno terjatev naj bi imel do dolžnika, prav tako pa tudi ne pojasni, na kakšni podlagi naj imel do dolžnika denarno terjatev iz naslova neupravičene obogatitve. Nadalje je sodišče prve stopnje po vpogledu v priloženo izvršnico ugotovilo, da je bila ta pravilno izpolnjena ter da je bil v njej, prav tako v skladu z zakonom, naveden tudi pravni temelj nastanka obveznosti (Pogodba o uporabi storitev A. - zavarovanje obveznosti). Sodišče prve stopnje je nadalje navedlo, da bi moral upnik v primeru, če ima ugovore iz temeljnega posla, le-te opredeljeno navesti in izkazati s stopnjo verjetnosti, da pa takih navedb v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ni podal. Pojasnilo je tudi, da upnik ne more uspeti niti s trditvami, da izvršnica ni izvršilni naslov, ker to za izvedbo plačilne transakcije ni pomembno, temveč bi bilo to pomembno zgolj za izvršbo.

3. Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, dolžniku pa naloži plačilo upnikovih stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obstoj ali verjeten nastanek terjatve je pogoj, da je posameznik upravičen do začasnega varstva še pred končno odločitvijo o njegovem zahtevku.1 Ta pogoj mora biti podan tako za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ), kot tudi za zavarovanje denarne terjatve (prvi odstavek 270. člena ZIZ). Upnik mora zato v predlogu terjatev opredeliti. Za izdajo začasne odredbe je potrebno tudi, da njen verjeten obstoj ali prihodnji nastanek izkaže.2 Predlagatelj mora zato že v predlogu navesti dejstva, s katerimi utemeljuje obstoj svoje terjatve, in hkrati predložiti ustrezne dokaze, ki dokazujejo resničnost dejstev, oboje v obsegu, da bo obstoj zakonskih pogojev dokazal s stopnjo verjetnosti.3

6. V konkretnem primeru upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje ničnost izvršnice, saj meni, da kot izvršnice po prvem odstavkom 3. člena4 v zvezi z 39. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Ur. l. RS št. 57/12 s spremembami; ZPreZP-1) ni mogoče šteti listinske izjave dolžnika, ki se nanaša na finančne storitve. Te trditve so ostale v predlogu nekonkretizirane. Upnik zgolj s sklicevanjem na navedbo podlage obveznosti v sami izvršnici,5 in sicer kot "pogodbe o uporabi storitev A. - zavarovanje obveznosti" svoje trditvene obveznosti ni izpolnil. Tudi s sklicevanjem na 5. člen Zakona o bančništvu (Ur. l. RS št. 92/21 s spremembami; ZBan-3), v katerem so opredeljene finančne storitve, upnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu glede navedbe konkretnih storitev, ki so bile predmet pogodbe med upnikom in dolžnikom.

7. Upnik v predlogu nadalje zgolj navrže, da naj bi imel do dolžnika (denarno) terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zaradi neupravičene zahteve za izvedbo plačilne transakcije, hkrati pa navaja, da dolžnikov dolžnik plačila po izvršnici (še) ni realiziral. Glede na v predlogu predviden način prisilne izvršitve začasne odredbe (s prepovedjo izvršitve plačilne transakcije dolžnikovemu dolžniku) je takšen predlog nesklepčen, saj iz dejanske podlage predloga ne izhaja njegova utemeljenost po materialnem pravu.

8. Prav tako ne drži upnikova pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih trditev, da na unovčenje predložena izvršnica ni izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vprašanje, ali predstavlja predložena izvršnica izvršilni naslov, za odločitev o predmetni začasni odredbi ni relevantna. Izvršnica namreč omogoča upniku, da jo predloži v plačilo kar pri ponudnikih plačilnih storitev, zato ima pravno naravo predložitve plačilnega naloga banki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve.6 Poleg tega pa ima izvršnica tudi naravo izvršilnega naslova (prvi odstavek 38. člena ZPreZP-1 v zvezi s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ). Upnik lahko zato, v kolikor ne bo poplačan iz naslova izvršnice zaradi nezadostnih sredstev v dolžnikovih bankah, v izvršilnem postopku zahteva tudi poplačilo iz ostalega premoženja dolžnika. Za odločitev o začasni odredbi, s katero si upnik prizadeva preprečiti izvedbo plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri dolžnikovem ponudniku plačilnih storitev, glede na pojasnjeno, narava izvršnice kot izvršilnega naslova ni pravno relevantna. Upnik nadalje navrže še, da se izvršnica ne more šteti kot plačilni nalog v smislu določb Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Ur. l. RS št. 7/18, s spremembami; ZPlaSSIED), vendar pa tudi te trditve podrobneje ne obrazloži. 9. Pritožba je zato po presoji pritožbenega sodišča neutemeljena. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2022, str. 15 ter 36. 2 Prav tam str. 22. 3 Šipec v Šipec in drugi, Začasne odredbe, 201, str. 76,77. 4 3. člen ZPreZP-1 v prvem odstavku določa, da se ta zakon uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v nadaljnjem besedilu: upnik) druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem besedilu: dolžnik). 5 Izvršnica mora vsebovati, med drugim, tudi podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti (7. točka prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1). 6 Primerjaj III Ips 28/2020.