Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sklep nima razlogov o potrebnosti stroškov za plačilo dela izvršitelju, mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je izdalo dopolnilni sklep, s katerim je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti tudi pravdne stroške v višini 840,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
Toženec se pritožuje proti temu sklepu in navaja, da so stroški izvršitelja pretirani in predvsem nepotrebni. Tožena stranka je na dan rubeža izvršitelju prostovoljno izročila ključe stanovanjske stavbe, zato prisilna izvršitev sploh ni bila potrebna. Poleg tega je toženec do dneva prisilne izvršitve iz prostorov že odnesel praktično vse svoje stvari in tako izpolnil začasno odredbo. O tem sta tako tožena kot tožeča stranka obvestili izvršitelja in sodišče. Kljub temu je izvršitelj dne 10.12.2009 opravljal prisilno izvršitev, ob tem pa je bil popolnoma brez potrebe prisoten tudi selitveni servis, ki ni opravil nikakršnega dejanja selitve toženčevih stvari. Zamenjal je le dva cilindrična vložka, za kar je priglasil 399,00 EUR stroškov z DDV, kar je povsem nerealno. Zamenjava dveh cilindričnih vložkov po primerljivih cenah skupaj z DDV znaša 44,16 EUR. Ker izvršitelj ni opravil izvršilnega dejanja, prav tako je bil strošek selitvenega servisa nepotreben, toženec ocenjuje, da je račun izvršitelja neupravičen, posledično pa izpodbijani sklep nezakonit. Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom (ki je po vsebini samostojen sklep o stroških in ne dopolnilni sklep) odločalo o tožničini zahtevi za povrnitev stroškov postopka in sicer izvršilnih stroškov, ki so bili posledica v tej pravdni zadevi izdane začasne odredbe. Zato je moralo prvostopenjsko sodišče odločati o podlagi in višini zahteve za povrnitev stroškov, upoštevaje določbo 5. odstavka 38. člena ZIZ. Dolžnik mora po tej določbi upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Pritožnik je že pred izvedbo izvršilnih dejanj po sodnem izvršitelju ugovarjal, da je prostovoljno izpolnil začasno odredbo in se izselil iz stanovanjske hiše ter predlagal ustavitev nadaljnjih izvršilnih dejanj. V pritožbi se ne strinja z odmerjenimi stroški izvršitelju, češ da so pretirani in nepotrebni (samo odstranitev premičnin), poleg tega obrazloženo ugovarja stroškom selitvenega servisa X po računu 146-2009. Izvršiteljeve storitve in povračilo stroškov izvršitelju v zvezi z opravljanjem posameznih dejanj izvršbe in zavarovanj se vrednotijo po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS, št. 18/2003), pri čemer plačilo za izpraznitev nepremičnine in njeno izročitev v posest upniku ureja tarifna številka 8 pravilnika.
Sodišče prve stopnje je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov v obravnavanem sklepu oprlo zgolj na ugotovitev, da so bila izvršilna dejanja opravljena dne 10.12.2009, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 11.1.2010. Ker sklep nima razlogov o potrebnosti stroškov za plačilo dela izvršitelju, mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).