Jedro

Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila predlog A.A. in B.B. (v nadaljevanju tožeča stranka) za ustanovitev služnosti – pravice vožnje z žitnim in silažnim kombajnom po robu parc. št. 1597 in 1598, obe k.o. …, v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 1589 in 1589/2, obe k.o. ….

V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila le ta izdana v ponovljenem postopku, v katerem je tožena stranka v skladu z napotili pritožbenega organa, navedenih v odločbi št. 466-57/99 z dne 28. 7. 2006, opravila glavno obravnavo z ogledom na kraju samem, z namenom ugotovitve, ali je potrebno ustanoviti stvarno služnost na zgoraj navedenih parcelah. Tožeči stranki sta vztrajali, da dostop do svojih parcel potrebujeta v času žetve in setve koruze in pšenice, to je spomladi, poleti julija in oktobra do decembra in sicer za dostop z večjimi stroji. Glede na listine, ki so bile zbrane v spisu in opravljena dejanja, je tožena stranka ugotovila, da imata tožeči stranki do svojih nepremičnin dostop po javni poti in sicer z dveh strani, kot je to označeno na digitalnem orto posnetku, ki ga je posredovala Območna geodetska uprava Nova Gorica (v nadaljevanju DOF posnetek). Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je most na javni poti, ki vodi do parcel tožečih strank, na dostopu širok 3 m. Do navedenih parcel pa je možen dostop tudi po drugi poti, ki je bila DOF posnetku označena s številko 2 in poteka od hiš tožečih strank v Prvačini preko železniške proge, po glavni cesti Sežana-Nova Gorica do naselja Dombrava, na začetku naselja pa desno po odcepu za Vogrsko, čez železniško progo, do zaselka Brje in skozi ta zaselek do parcel, kot je označeno na posnetku. Upravni organ je pri tem tehtal pravico tožečih strank do direktnega dostopa do parc. št. 1598/2 in 1598/1 preko parc. št. 1597 in 1598 vse k.o. … in pravico lastnice parc. št. 1597 in 1598, da v rabi svojih zemljišč ni omejena ter odločil, da je pravica do služnosti na parc. št. 1597 in 1598 k.o. …, ki jo tožeči stranki zahtevata ob upoštevanju možnosti dostopa do njunih parcel z javne poti iz dveh smeri, ne glede na daljšo pot, manjša od pravice lastnice parc. št. 1597 in 1598, da neomejeno koristi svoji nepremičnini v celoti. Na podlagi navedenega je zaključil, da zaradi uporabe zemljišč, ki sta jih pridobili tožeči stranki po razdelitvi iz komasacijskega sklada ni potrebno ustanoviti nove služnosti, upoštevaje novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, zato je upoštevaje določbo 93. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) predlog tožečih strank zavrnil. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je s svojo odločbo št. 3313-232/2008-2 z dne 18. 1. 2013 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožeči stranki v tožbi izpodbijata odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga kršitev določb Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Povzemata kronologijo celotnega upravnega postopka in zaključujeta, da je upravni organ prve stopnje z izpodbijano odločbo odločal o stvari, o kateri je bilo že odločeno. Navajata, da sta ves čas postopka poudarjali, da dostop do gospodujočih zemljišč ni možen nikjer drugje, kot po predlaganih služečih zemljiščih zaradi širine sodobnih delovnih strojev. Vsak dostop po drugih poteh je nemogoč. Dostop, ki ga navaja prvostopni organ po javnih poteh do gospodujočih zemljišč, z žitnim in silažnim kombajnom ni mogoč, saj obstaja nevarnost, da se stroji zaradi premajhne širine poti poškodujejo. Predlagata, da se v primeru, da sodišče to šteje za sporno, navedeno dejstvo ugotovi s sodnim izvedencem ustrezne stroke. Očitata, da upravni organ ni nikoli preverjal dejanske vožnje strojev na terenu. Spravilo kmetijskih pridelkov se opravlja z delovnimi stroji, katerih širina je za današnji čas običajna. Vse poti, ki jih imata tožeči stranki v lasti na drugih območjih v okviru komasacijskega postopka tako rabo omogočajo. Ugovarjata tudi ugotovitvi drugostopnega organa, da je pravica tožečih strank do direktnega dostopa do gospodujočih zemljišč šibkejša od pravic lastnikov služečih zemljišč. Navedena dejstva so bila nekoč že ugotovljena in opredeljena v prvi nadomestni odločbi iz leta 1991, ki je postala dokončna in pravnomočna. Glede na navedeno sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi ter jima povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje ter ima oporo v podatkih v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: ZKZ v 68. členu, ki je vsebinsko enak 93. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ/79), ki je veljal v času razdelitve komasacijskega sklada določa, da služnosti in lastninske omejitve, ki po razglasitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopni organ dne 24. 6. 1991 izdal nadomestno odločbo št. 462-2/85, ki je bila odpravljena s pravnomočno odločbo upravnega organa druge stopnje št. 466-57/99 z dne 28. 7. 2006, s katero je upravni organ druge stopnje ugodil pritožbi C.C. in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponoven postopek v delu, ki se nanaša na ustanovitev sporne služnosti. Glede na navedeno, je ugovor tožečih strank, da je bilo v komasacijskem postopku o ustanovitvi služnosti pravnomočno že odločeno, neutemeljen.

Po mnenju sodišča je ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču. Tožeči stranki v upravnem postopku nista predložili nobenega dokaza, ki bi utemeljeval njuno zatrjevanje, da je daljša pot preozka, tako da bi si kombajn lahko poškodoval gume in se odrsal. Predlog tožečih strank za postavitev sodnega izvedenca, ki naj bi ugotovil navedeno dejstvo in izvedbo dokaza z vožnjo po predvideni dostopni poti pa predstavlja tožbeno novoto, ki upoštevaje določbo 52. člena ZUS-1, ni dopustna, saj tožeči stranki nista navedli, da tega dokaza ne bi mogli predlagati že v upravnem postopku.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ugovori tožečih strank pa neutemeljeni, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.