Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da predsednik višjega sodišča o predlogu za izločitev višjih sodnikov ni odločil v skladu s pritožnikovimi (procesnimi in vsebinskimi) pričakovanji, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno, še manj subjektivno utemeljen.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Toženec je v zadevi P 253/2023 Okrožnega sodišča v Mariboru (med drugim) zahteval izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru, višjega sodnika A. A.. Trdil je, da predsednik Višjega sodišča v Mariboru ni zagotovil videza nepristranskosti, ker je nezakonito odločil v zadevi Su 178/2022 Višjega sodišča v Mariboru in presegel svoja pooblastila.
2.Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je pristojen za odločanje o izločitvi predsednika višjega sodišča (drugi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je toženčevo zahtevo s sklepom Su 1467/2024 z 19. 12. 2024 zavrnil.
3.Zoper tak sklep je toženec pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da je v zadevi P 253/2023, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, vložil predlog za izločitev več vrhovnih sodnikov, ki ga je predsednik Vrhovnega sodišča zavrnil. Predsednik Vrhovnega sodišča ne spoštuje ustavnih in zakonskih pravic. Opisuje potek postopka v zadevah II Ips 2020/2015 in II DoR 210/2019, v katerih sta bili zavzeti nasprotujoči stališči. Onemogočeni so mu stiki z otroki. Predsednik Vrhovnega sodišča se ni opredelil do vprašanja, ali so vrhovni sodniki v zadevi II DoR 210/2019 ravnali zakonito. Nezakonito sojenje je kaznivo dejanje. Videza nepristranskosti ne izkazuje tudi vrhovna sodnica B. B., ki je odločala o zadevi še pred odločitvijo o zahtevi za njeno izločitev. Pred izdajo sklepa Su 1467/2024 z 2. 12. 2024 predsednik Vrhovnega sodišča ni pridobil izjave vrhovnih sodnikov. Sklep je bil izdan nezakonito. V zadevi Su 40/2017 je prišlo do več kršitev. Sodišče postopek vodi pristransko, ker pritožnikovih vlog ni izročilo sodnemu izvedencu. Zoper sklep Su 1467/2024 z 2. 12. 2024 bo vložena ustavna pritožba. Iz opisanega izhaja, da predsednik Vrhovnega sodišča ne izkazuje videza nepristranskosti in bi se moral izločiti. Predsednik Višjega sodišča v Mariboru je odločal o lastni izločitvi. S tem je omajal videz nepristranskosti. Izpodbijani sklep nima razlogov o videzu nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Ni pričakovati, da bo sodnik sam pri sebi ugotovil kršitve.
V dopolnitvi pritožbe navaja, da je predsednik Višjega sodišča v Mariboru ravnal pristransko tudi v zadevi Su 246/2024, kjer je ščitil in zagovarjal predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru in da je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ki je bila zavrnjena zaradi pristranskega ravnanja Okrožnega sodišča v Mariboru. Kljub predlogu sodnica C. C. ni bila izločena. Zahteva zagotovilo, da bo postopek pred sodiščem prve stopnje tekel nepristransko in pošteno.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožnik je uveljavljal izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča, presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega testa. Pri subjektivnem testu se ugotavlja morebitno osebno pristransko prepričanje odločujočega sodnika (do nasprotnega dokaza se domneva, da je sodnik nepristranski). Pri objektivnem testu pa se opravi presoja, ali obstajajo na strani sodnika okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti. Pri tem je vtis, ki si ga ustvari stranka, sicer pomemben, ni pa odločilen. Dvom o nepristranskosti mora biti upravičen v objektivnem smislu.
6.Pritožnik v pritožbi in njeni dopolnitvi povzema več različnih sodnih postopkov, ki nimajo vsebinske ali procesne povezave z izpodbijano odločitvijo. Ne konkretizira, kaj v teh postopkih naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Z razlogi izpodbijanega sklepa se pritožnik sooči zgolj, ko navaja, da je bil videz nepristranskosti okrnjen, ker je višji sodnik A. A. s sklepom Su 178/2022 z 12. 9. 2022 (ki ga ne priloži) odločal o izločitvi v lastni zadevi kot predsednik Višjega sodišča v Mariboru in da izpodbijani sklep o tem nima razlogov.
7.Predsednik Vrhovnega sodišča je v postopku odločanja pridobil izjavo predsednika Višjega sodišča v Mariboru po četrtem odstavku 73. člena ZPP. Slednji je v njej pojasnil, da pritožnika osebno ne pozna in da je bila s sklepom Su 178/2022 z 12. 9. 2022 pritožnikova zahteva za izločitev zavržena kot prepozna, pritožbe zoper ta sklep pa ni vložil. Povzetemu pritožnik ne nasprotuje. Zavrženje prepozne zahteve ni bilo v ničemer takšno, da bi kazalo na sovražnost ali nenaklonjenost stranki iz osebnih razlogov.
8.Okoliščina, da predsednik Višjega sodišča v Mariboru s sklepom Su 178/2022 z 12. 9. 2022 o njegovem predlogu za izločitev višjih sodnikov ni odločil v skladu s pritožnikovimi (procesnimi in vsebinskimi) pričakovanji, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno, še manj subjektivno utemeljen. Stranka ima za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti na voljo z zakonom predvidena (redna in, če so za to izpolnjeni pogoji, izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru istega postopka. Pritožnik tako ne uspe izkazati niti subjektivnega niti objektivnega dvoma o nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Mariboru.
9.V preostalem delu (o vsebini drugih postopkov in pridobitvi brezplačne pravne pomoči) pritožbene navedbe niso relevantne za odločitev v tej zadevi, zato Vrhovno sodišče nanje ne odgovarja.
10.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (37. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).
-------------------------------
1Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-429/23-13 s 24. 10. 2024 in v njej citirana praksa Ustavnega sodišča RS ter ESČP, posebej sodbo Wettstein proti Švici z 21. 12. 2000, točka 44.
2Prim. sodbi ESČP v zadevah De Cubber proti Belgiji s 26. 10. 1984 (25. točka) in Micallef proti Malti s 15. 10. 2009 (94. točka).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 73, 73/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.