Jedro

Iz kompetenčnega dejanskega stanja je razvidno, da gre za spor o odškodnini zaradi manjše pokojnine tožnice, ki naj bi bila posledica plačevanja prenizkih prispevkov za prostovoljno zavarovanje tožnice s strani tožene stranke. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 to ni spor o pravici do in iz obveznega (dodatnega) pokojninskega zavarovanja, spor o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje ali spor o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke - ker ji kot soprogi diplomata, v času njegove napotitve na delo v tujino, ni plačevala prispevkov za prostovoljno zavarovanje v pravilni višini, zaradi tega pa je tožnica prikrajšanja pri pokojnini (po 63,71 EUR mesečno od 16. 8. 2010 dalje).

2. Okrajno sodišče se s sklepom z dne 18. 10. 2011 izreklo za stvarno nepristojno. Navedlo je, da tožnica zahteva plačilo razlike med plačanimi prispevki za prostovoljno pokojninsko zavarovaje in tistim, kar bi ji bila tožena stranka dolžna plačati po Uredbi o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Slovenije v tujini, razliko pa v tožbi opredeljuje kot škodo zaradi nižje pokojnine. Gre za spor iz prostovoljnega zavarovanja, ki „zapade pod določbe obveznega in dodatnega zavarovanja“, zaradi česar je po 1. točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2 /2004) in po drugem odstavku te zakonske določbe za njegovo reševanje pristojno socialno sodišče. 3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je v skladu s 24. in 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) Vrhovnemu sodišču predlagalo, da odloči v sporu o pristojnosti. Meni, da ne gre za spor iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje, ali za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev oziroma povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (zavod) povzroči zavarovancu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Tožnica namreč ne izhaja iz tega, da ji je škodo povzročil zavod, kot nosilec javnih pooblastil, temveč tožena stranka kot delodajalka njenega moža s prenizkim plačevanjem prispevkov, to pa je imelo za posledico nižjo pokojnino.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča, njihova pristojnost pa izhaja predvsem iz določb ZDSS-1. Ta zakon v 5. členu določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, v 6. členu stvarno pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih sporih in v 7. členu stvarno pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih. Evidentno je, da v konkretni zadevi ne gre za individualni delovni spor ali kolektivni delovni spor, napačno pa je tudi stališče okrajnega sodišča, da gre za socialni spor v skladu s 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 oziroma za spor po drugem odstavku te določbe.

6. Iz 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 izhaja, da je socialno sodišče pristojno za odločanje o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter obveznega dodatnega zavarovanja(1.a in 1.b točka), o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (1.c točka), o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje (1.d točka), itd.. Iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 izhaja, da je socialno sodišče na področjih iz prejšnjega odstavka (torej tudi v zvezi s spori iz 1. točke) pristojno odločati o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev in o povrnitvi škode.

7. Iz kompetenčnega dejanskega stanja je razvidno, da gre za spor o odškodnini zaradi manjše pokojnine tožnice, ki naj bi bila posledica plačevanja prenizkih prispevkov za prostovoljno zavarovanje tožnice s strani tožene stranke (in ne kot je med drugim navedlo Okrajno sodišče v Ljubljani, za plačilo razlike med plačanimi prispevki in prispevki po uredbi). Tudi višina odškodnine, ki jo tožnica uveljavlja, ne predstavlja razlike v višini prispevkov, temveč prikrajšanje zaradi manjše pokojnine - ker je v posledici premajhnih prispevkov prišlo tudi do nižje odmere pokojnine.

8. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 to ni spor o pravici do in iz obveznega (dodatnega) pokojninskega zavarovanja (1), spor o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje (2) ali spor o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje (3). Prav tako ne gre za spor o povrnitvi škode, ki naj bi jo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot nosilec navedenih zavarovanj, povzročil tožnici (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Gre za klasično civilno razmerje oziroma v tem okviru za odškodninski spor med tožnico in toženo stranko, ki naj bi tožnici povzročila premoženjsko škodo s plačevanjem prispevkov v prenizki višini. To pa je spor, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (1., 30., 46. in 47. člen ZPP).

9. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Tožnica ne uveljavlja ene od pravic iz naslova zavarovanja.

Op. št. (2): Tožnica ne uveljavlja plačila višjih prispevkov iz naslova obveznega zavarovanja.

Op. št. (3): Spor ne temelji na navedbah o odrekanju možnosti prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje niti ni predmet spora zahteva za naknadno doplačilo oziroma plačilo višjih prispevkov za takšno zavarovanje.