Jedro

Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.

Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo v celoti ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno reševanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje predlagani predhodni odredbi in upnikovi terjatvi ter priznava, da razmišlja o osebnem stečaju, saj obstajajo tudi drugi upniki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Skladno s prvim odstavkom 257. člena ZIZ sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7. Upnik je svoj predlog za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo (z vknjižbo predznambe zastavne pravice do višine zavarovane terjatve upnika na dolžničini nepremičnini ID znak: parcela X 1) utemeljeval z navedbami, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 9. 2. 2021 zoper dolžnico izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 000/2021, ki je bil dolžnici vročen 15. 2. 2021. Zaradi ukrepa iz 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID 19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) pa pri dolžničini nepremičnini v zemljiško knjigo še ni bila vpisana zaznamba izvršbe, na podlagi katere bi upnik za svojo terjatev pridobil zastavno pravico, prav tako pa sklep o izvršbi zaradi zakonskega ukrepa odloga izvršbe še ni postal pravnomočen in izvršljiv.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdajo predlagane predhodne odredbe zavrnilo. Obrazložilo je, da ni točna trditev upnika, da sklep o izvršbi še ni izvršljiv, saj je bil sklep o izvršbi dolžnici vročen 15. 2. 2021 (pravilno 11. 2. 2021) in je že postal pravnomočen, ker dolžnica ni vložila pravnega sredstva, prav tako pa je že potekel tudi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi, zato so izpolnjene vse predpostavke za izvršljivost po 19. členu ZIZ. Sodišče je zato zaključilo, da upnik prvega pogoja za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ (neizvršljiva odločba) ni izkazal. V zvezi z ukrepom odloga izvršbe po ZIUPOPDVE pa je sodišče zapisalo, da sicer res še ni bilo izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki zato tudi še ni bil predložen zemljiški knjigi zaradi vpisa zaznambe izvršbe pri dolžničini nepremičnini, da pa ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je sklep o izvršbi zaradi poteka rokov že postal izvršljiv in ne predstavlja zakonskega, niti kakršnega koli drugega razloga, na podlagi katerega bi sodišče lahko ugodilo upnikovemu predlogu za izdajo predhodne odredbe mimo določbe 257. člena ZIZ.

9. Višje sodišče pritrjuje obširnim pritožbenim navedbam, da je tako stališče sodišča prve stopnje glede nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in vpliva ukrepov po ZIUPOPDVE prestrogo. Iz spisa VL 000/2021 izhaja, da je bil sklep o izvršbi z dne 9. 2. 2021 sicer res vročen dolžnici 11. 2. 2021 in da dolžnica pravnega sredstva zoper sklep ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.

10. Ne glede na pojasnjeno pa je odločitev o zavrnitvi upnikovega predloga vseeno pravilna. Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je namreč prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv dne 20. 2. 2021. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči. Višje sodišče na tem mestu še dodaja, da je iz spisa VL 000/2021 razvidno, da je bil sklep o izvršbi z dne 9. 2. 2021 že poslan v realizacijo zemljiškoknjižnemu sodišču, ki je pri dolžničini nepremičnini že vpisalo plombo Dn 000/2021, iz zemljiške knjige in iz seznama procesnih dejanj v zemljiškoknjižnem postopku pod to opravilno številko pa izhaja, da je bil vpis (torej zaznamba izvršbe in vpis hipoteke) dovoljen z učinkom z dnem 21. 4. 2021 (odločitev še ni pravnomočna).

11. Glede na pojasnjeno je višje sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).