Jedro

Sodna taksa ni odmerjena od pravilnega zneska, ki je še sporen v pravdi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo takse za pritožbeni postopek zaradi pritožbe, ki jo je vložil zoper sodbo z dne 14. februarja 2022. Pojasnilo je, da je vrednost spornega predmeta za odmero takse 103.070,38 EUR, saj je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno za 37.556,32 EUR, v preostalem delu pa je bil zavrnjen.

2. Zoper sklep se tožnik pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev zaradi izdaje novega plačilnega naloga. Navaja, da je bilo v tej zadevi enkrat že odločeno in je tekel tudi pritožbeni postopek, zato je o zahtevku, razen za 37.556,32 EUR, že pravnomočno razsojeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dne 9. 7. 2010 je sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 55.221,68 EUR z obrestmi (1. odst.), in sicer iz naslova materialne in nematerialne škode, povzročene zaradi strokovne napake ob operaciji (transplantirane) ledvice 13. 1. 2001. Zavrnilo je višji zahtevek v znesku 85.405,92 EUR ter del preveč zahtevanih obresti, in sicer za obdobje od 23. 3. 2001 do 22. 1. 2004 (3. odst.), toženki pa naložilo povračilo tožnikovih stroškov v znesku 7.507,21 EUR (2. odst.).

5. Dne 12. 10. 2011 je to pritožbeno sodišče pritožbi toženca in stranske intervenientke na strani tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v prvem in drugem odstavku) glede premoženjske škode za 5.146,59 EUR in nepremoženjske škode za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti za 12.518,77 EUR, oboje z dosojenimi obrestmi, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo, sicer pa jo je (v izpodbijanem nespremenjenem delu) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Po navedenem je v tej pravdi sporno še 37.556,32 EUR glavnice. Vendar pa je sodišče prve stopnje 14. 2. 2022 razsodilo, da mora tožena stranka tožniku plačati odškodnino v znesku 8.999.996,52 SIT oz. 37.556,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2004 dalje (I.), kar je zahtevala tožeča stranka več, se zavrne (II.). Iz sodbe se ne da razbrati, kaj je sodišče zavrnilo, saj zavrnilni del ni specificiran, prav tako pa to ne izhaja niti posredno iz obrazložitve sodbe. Ima pa pritožnik prav, da taksa ni ustrezno odmerjena od zneska 103.070,38 EUR.

7. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog, ki je očitno utemeljen (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).