Jedro

Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.

Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 23. 6. 2020 in sklepa št. ... z dne 27. 5. 2020 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, saj je presodilo, da je bila zahteva v predsodnem postopku zakonito zavržena (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da strošek tožnikovega zastopanja bremeni proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe, razpis obravnave na pritožbenem sodišču in ugoditev zahtevku. Iz laične pritožbe je mogoče povzeti, da je na glavni obravnavi želel izpostaviti ključne ovire, zaradi katerih ni plačal prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Okoliščine njegovega primera, ki so jih ustvarili državni organi proti podjetju in družini so družbeno in gospodarsko katastrofalne. Pravni sistem v Sloveniji je na strani roparjev in uničevalcev. Graja postopanje odvetnika A.A., ki naj bi bil pod političnimi grožnjami in pritiski, sodnica pa ni hotela raziskati dokazov na predloženem CD-romu. Pričakoval je, da se bo sodišče obnašalo raziskovalno in pripomoglo k rešitvi ter razjasnitvi ekstremne situacije, zrežirane s strani totalitarnih sadističnih oblastnikov v Sloveniji.

3. V pisnem odgovoru tožena stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe, saj za odpis ali zmanjšanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje od uveljavitve ZUJF-a dne 31. 5. 2012 več nima podlage.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti le naslednje.

6. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je dokaz z zgoščenko (3. tč. obrazložitve) kot nepotreben in pravno irelevanten v okoliščinah konkretnega primera utemeljeno zavrnjen. Ker je v obravnavanem primeru sporno le pravno vprašanje glede plačila oziroma odpisa prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, navedeni dokaz ne bi v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve.

7. Ni podana niti do smiselno zatrjevane kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Za takšno kršitev bi šlo, če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, nasprotoval sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma bi bili nejasni in sami s seboj v nasprotju, česar izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o splošnem upravnem postopku2 (ZUP), Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ) in Zakonu za uravnoteženje javnih financ4 (ZUJF), ki jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Po 129. členu ZUP-a mora organ, ki odloča o upravni stvari, zahtevo zavreči tudi v primeru, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva iz njegove pristojnosti. Prav takšno procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje5 (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.

Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.

9. Zakonska ureditev, relevantna za razsojo predmetne zadeve ni protiustavna, kot pravilno ocenjuje že sodišče prve stopnje (6. tč. obrazložitve), zato pritožnikovo vztrajanje na domnevni neskladnosti 10. člena ZUJF-a z 2. členom Ustave RS, ni utemeljeno. Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek, da država krši pravico do socialne varnosti, češ da ne poskrbi za osebe v slabem premoženjskem stanju, ki same ne zmorejo plačati prispevkov. Glede na univerzalni princip zdravstvenega zavarovanja se namreč v obvezno zavarovanje vključuje tudi osebe, ki zaradi težkega ekonomskega stanja prispevkov ne zmorejo plačevati same in je za njih plačilo prispevkov zagotovljeno iz sistema socialne varnosti.

10. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožnikova izvajanja za pritožbeno rešitev zadeve niso bistvena, pisanj poimenovanih dopolnitev pritožbe (list. št. 51), vloženih po preteku pritožbenega roka pa vsebinsko ni dopustno obravnavati, je sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 129/2006.