Jedro

Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.

Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter nepravdni postopek ustavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen predlog, s katerim predlagatelji želijo doseči ugotovitev, da je, razen v 1. odstavku 5. člena, pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov stavbe T. 41, D. sklenjena.

Pritožujejo se predlagatelji. Zatrjujejo bistveno kršitev postopka, ker sodišče ni uporabilo 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). To bi glede na 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku moralo storiti. Ugotovitvena tožba (smiselno predlog v nepravdnem postopku) je dopustna pod posebnimi pogoji. Z njo stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pri čemer je temeljna predpostavka za takšno tožbo obstoj pravnega interesa. Ocenjujejo, da so v vlogi z dne 12. 03. 2010 navedli dovolj razlogov, ki utemeljujejo njihov pravni interes za izdajo ugotovitvenega sklepa. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Obravnavani predlog je nedosledno označen, v teku postopka je bil spremenjen, zato je najprej treba razčistiti, kakšno pravno varstvo predlagatelji sploh zahtevajo oz. kakšna je pravna narava zadeve.

Iz označbe zadeve oz. naslova predloga (ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki), bi bilo mogoče sklepati, da predlagatelji od sodišča želijo posredovanje pri katerem od poslov v zvezi z rednim upravljanjem ali poslu, ki to redno upravljanje presega. O tem, ali se tak posel izvede ali ne, odloči sodišče v nepravdnem postopku na osnovi 1. odstavka 28. čl. ali 4. odstavka 29. čl. Stanovanjskega zakona po procesnih določilih 112 – 117 čl. Zakona o nepravdnem postopku. Sklep sodišča je v tem primeru dajatvene narave - sodišče odloči o izvedbi posameznega posla, kadar se etažni lastniki o tem konkretnem poslu ne morejo sporazumeti. Iz trditev predlagateljev je razvidno, da takega pravnega varstva ne zahtevajo. Označitev zadeve na odločitev o utemeljenosti predloga oz. zahteve za pravno varstvo ne vpliva, ker je označba zadeve namenjena zgolj identifikaciji zadeve.

Iz trditev v dne 19. 10. 2006 vloženem predlogu in tam podanega določno oblikovanega predloga je razvidna predlagateljeva zahteva, naj sodna odločba nadomesti pogodbo oz. naj se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca k pogodbi, ki so jo ostali etažni lastniki že podpisali. Predmet tako sproženega nepravdnega postopka je nadomestitev soglasja posameznega etažnega lastnika k pogodbi – torej zagotovitev manjkajočega soglasja za oblikovanje pravnega posla. Predlagateljev, dne 19. 10. 2006 oblikovan predlog, je torej oblikovalne narave. V primerih, ko materialno pravo sklenitev pogodbe zahteva, soglasje k taki pogodbi lahko nadomesti sodna odločba – konkretno sklep nepravdnega sodišča. Pravna podlaga za odločanje o dne 19. 10. 2006 vloženem predlogu so določila 32. 33. in 182. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1 - Uradni list RS 29/2003 s spremembami). SZ-1 pogodbo o medsebojnih razmerjih opredeljuje kot poseben pogodbeni tip - pogodbo, za veljavno sklenitev katere je predpisan ¾ kvorum. Pravni interes za nadomestitev soglasja k pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij je podan, če deleži etažnih lastnikov, ki z njo soglašajo, ne presežejo ¾ solastniških deležev oz. če s sporazumom o določitvi (ali spremembi) solastninskih deležev, ki je oblikovan kot posebni akt v pisni obliki, ne soglašajo vsi etažni lastniki.

Z vlogo z dne 12. 03. 2010 so predlagatelji predlog spremenili in zahtevajo drugačno pravno varstvo kot ob vložitvi predloga. Ne vztrajajo več, da sodna odločba nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca k pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij, ampak terjajo ugotovitev, da je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov stavbe T. 41, D., razen v 1. odstavku 5. čl., veljavno sklenjena. Ne terjajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu med njimi in nasprotnim udeležencem glede obstoja pravnega razmerja. Njihov predlog je po vsebini ugotovitveni zahtevek, ki se obravnava v pravdnem postopku (1. čl. in 1. odstavek 181. čl. ZPP). Zahtevek za ugotovitev obstoja pravnega razmerja je dopusten ob predpostavki, da stranka, ki pravno varstvo zahteva, zanj izkaže pravni interes. V katerih primerih je le-ta podan, je določeno v 2. odstavku 181. čl. ZPP. Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.

Pritožba pravilno opozarja, da izpodbijani sklep razlogov za zavrnitev predloga (pravilno ugotovitvenega zahtevka) ne vsebuje in da se sodišče do vprašanja pravnega interesa predlagateljev za zahtevano pravno varstvo ni opredelilo. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi katere izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP). Ta kršitev je razlog za razveljavitev prvostopenjske odločitve (354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Pravna podlaga za ustavitev nepravdnega postopka pa je 17. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki za primer, ko je treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, predvideva ustavitev nepravdnega postopka. V nadaljevanju bo prvostopenjsko sodišče zadevo obravnavalo ko pravdno zadevo: predlagatelja pozvalo, da zahtevek določno oblikuje, navede trditve, s katerimi ga utemeljuje, dokaze, s katerimi dokazuje njegovo utemeljenost, vrednost spora in tudi pravni interes za njegovo postavitev, glede na to, da se pravni interes za ugotovitveno tožbo ne predpostavlja, ampak ga mora tožnik zatrjevati in njegov obstoj dokazati (2. odstavek 181. čl. ZPP).