Jedro

Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način. V primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) ugovoru nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis ne dovoli.

Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Po njegovem prepričanju je stališče sodišča, da v skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) ni dopustno zaznamovati spora, ki poteka med predlagateljem in nasprotno udeleženko pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I P 123/2015, zmotno. V navedenem sporu predlagatelj uveljavlja, da je zaradi odpadle kavze oz. razloga nasprotna udeleženka dolžna vrniti darilo ? solastniški delež do ? na nepremičninah parc. št. 1., 2., 3., 4. in 5., vse k.o. G., in da se to zamljiškoknjižno uredi. Uveljavlja torej, da nasprotna udeleženka ni več solastnica nepremičnin, temveč so v njegovi izključni lasti, pri čemer je potrebno upoštevati, da sta bila udeleženca prej v zakonski skupnosti. Gre torej za spor o prenehanju pravice v smislu 2. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1, ki ga je mogoče zazamovati v zemljiški knjigi. Sodišče v obrazložitvi navaja, da pri sporu med predlagateljem in nasprotno udeleženko ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na originaren način, spregleda pa, da zakon določa tudi druge vrste sporov, katere je prav tako mogoče zaznamovati, med drugim tudi spore, kot je obravnavani, ki teče v zvezi s prenehanjem lastninske pravice na nepremičnini.

Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Predlagala je njeno zavrnitev in priglasila stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožba v delu, v katerem predlagatelj uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ni obrazložena. Pritožbeno sodišče je zato opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Ta kršitev postopka ni pokazal. Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilna. Predlagatelj je predlagal zaznambo spora o pridobitvi pravice (lastninske pravice) in ne o prenehanju pravice, zato se že iz tega razloga ne more sklicevati na 2. točko prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način (1. in 2 alineja 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1). V konkretnem primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri uvodoma navedenih nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora. Ker predmet spora, katerega zaznamba je predlagana, ni ugotovitev lastninske pravice po pravilih skupnega premoženja, dejstvo, da sta bila predlagatelj in nasprotna udeleženka v zakonski zvezi, ni relevantno.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožnik in nasprotna udeleženka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), ker se v tem postopku uporabljajo določbe ZNP glede povračila stroškov.