Jedro

Ugotovitev sodišča, da tožena stranka pobotne izjave ni podala je v nasprotju z listinami v spisu.

Svoj pavšalni ugovor neobstoja terjatve bi morala tožeča stranka utemeljiti.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 03.04.1997 razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 284.266,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 03.02.1994 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške.

Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz "vseh treh" pritožbenih razlogov po 353. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77). Navedla je, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Iz dopisa z nazivom "Obvestilo o knjiženju" z dne 24.01.1994, ki ga je poslala tožeči stranki nedvomno izhaja, da je bil pobot tožeči stranki izjavljen. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala izjave o pobotu. Glede ugotovitve, da svoje terjatve, ki jo je uveljavljala v pobot ni dokazala, pa tožena stranka meni, da je takšna odločitev vsaj preuranjena. Iz regresnih zahtevkov je razvidno, da gre za stare terjatve (iz leta 1992 in 1993), ki jih je kot nesporne v svojih poslovnih knjigah že zaprla. Menila je tudi, da bi tožeča stranka morala svoj pavšalni ugovor neobstoja terjatve utemeljiti. Glede teka zamudnih obresti pa je navedla, da je regresni zahtevek samostojni zahtevek, ki ga je tožeča stranka uveljavljala šele v juniju 1993, pri čemer njene neaktivnosti pri postavitvi in kompletiranju regresnega zahtevka, ni moč prevaliti v škodo tožene stranke. Tudi zaključek sodišča prve stopnje o tem, da naj bi se pravdni stranki v okviru sklenjene poravnave, dogovorili tudi o plačilu zamudnih obresti v znesku 72.127,40 SIT, ne drži, saj iz dopisa z dne 24.01.1994 izhaja, da tožeči stranki obresti ni priznala.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji branila z izjavo, da je terjatev tožeče stranke prenehala na podlagi pobota. V dokazne namene je zato sodišču predložila listino z dne 24.01.1994 (priloga B7), s katero je dokazovala, da je bila pobotna izjava dana. Kljub temu, da tožeča stranka ni zatrjevala, da izjave z dne 24.01.1994 ni prejela, je sodišče prve stopnje zaključilo kot nesporno, da v danem primeru pobotna izjava tožeči stranki ni bila dana. Do predložene listine z dne 24.01.1994 se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.

Ob tem ni nepomembno, da je tožeča stranka obstoju pobotne terjatve nasprotovala zgolj pavšalno. Navedla je le, "da nobena terjatev tožene stranke proti tožeči ne obstoji" (list. št. 15). Glede na navedeno, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da je ugotovitev sodišča, da tožena stranka pobotne izjave tožeči stranki ni podala, v nasprotju z listinami v spisu. Pravilno pa pritožba opozarja tudi na to, da bi morala tožeča stranka glede na predložene listine (regresne zahtevke z obračuni obresti - priloge B 15) svoj pavšalni ugovor neobstoja terjatve utemeljiti.

Glede na to, da je sodišče iz zgoraj opisanih razlogov, zmotno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 1. odst. 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče presoditi tudi vsebino listne z dne 24.01.1994, ugotoviti zapadlost in višino v pobot uveljavljane terjatve ter ponovno odločiti o zahtevku tožeče stranke, pri tem pa glede na določilo 337. čl. ZOR upoštevati, da učinki pobota nastopijo tedaj, ko so se stekli pogoji zanj.

O pritožbenih stroških tožene stranke bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).