Jedro

S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 72/2009 z dne 19.3.2009 prenesena z Višjega sodišča v Celju.

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in na ugotovitev, da je tožnica lastnica do celote parc. št. 927/17 in 925/2, vl. št. 100, k.o. L. in naložilo toženima strankama, da tožnici izdata ustrezno listino, na podlagi katere se bosta obe parceli odpisali iz vložka 100 k.o. L. in vpisali v nov ZK vložek in pri novem vložku se bo tožnica vpisala kot lastnica in naložilo tožencema plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlagata pritožbo toženca zaradi bistvenih kršitev določb ZPP. Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani, ker toženi stranki tožba ni bila vročena. Na podlagi 1. odst. 142. člena ZPP se sodne odločbe vročajo osebno. Iz 3. odstavka sledi, da če vročevalec ne najde osebe, mora poizvedeti, kje jo lahko najde in lahko pusti pisno sporočilo, naj bo na določen dan ob določeni uri v stanovanju. To mora pustiti pri odraslem članu gospodinjstva, hišniku ali sosedu ali osebi, kjer je dolžnik zaposlen. Če to ni mogoče, lahko pusti pisanje v predalčniku. Iz spisa ne izhaja, da bi vročevalec to poizvedel in nato šele poskusil nadomestno vročitev. M. S. zato tožba ni bila pravilno vročena. Fikcijo je treba razlagati restriktivno. Tožena stranka tudi ne more več predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj je zamudila rok.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zamudni sodbi med drugim ugotovilo, da je bila tožba pravilno vročena. Za prvo toženca je v spisu povratnica, pripeta k list. št. 8. Te ugotovitve pritožba ne graja. Pritožba obrazloži izpodbijanje sodbe tako, da M. S. ni prejela pravilno obvestila v skladu z določbami ZPP.

Uvodoma je treba pritožnikoma pojasniti, da sodišče uporabi tisti ZPP, ki je veljal v času, ko je bila tožba vložena. Tožba je bila vložena 23.1.2006 (ZPP - UPB2, Ur. l. RS, št. 36/04). To pomeni, da je bila že od novele ZPP-a iz leta 2002 odpravljena nejasnost, če vročevalec ob prvem poskusu vročitve ni mogel pustiti sporočila o tem, kdaj bo ponovno opravljal vročitev, niti odraslemu članu gospodinjstva, niti hišniku niti sosedu niti osebi na istem delovnem mestu. Z omenjeno novelo pa je bil 142. člen ZPP dopolnjen tako, da v primeru, če prvega obvestila (o tem, kdaj bo vročevalec ponovno poskušal opraviti vročitev) ni mogoče pustiti pri omenjenih osebah, vročevalec to obvestilo pusti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja. S tako spremembo se učinkovito uveljavlja rešitev, da bo pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve (primerjaj komentar A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, stran 569).

Iz spisa izhaja, da je vročevalec prvič poskušal vročiti tožbo toženki 24.3.2006 z opozorilom, da bo ponovno prispel naslednjega dne. Na hrbtni strani je tudi pravni pouk iz 140. in 141. člena ZPP. Nato je prispel naslednjega dne in iz povratnice izhaja, da ker pisma ni mogel osebno vročiti dne 25.3.2006 tudi ne odraslim članom gospodinjstva, hišniku ali sosedu oziroma sodelavcu, da pa lahko prevzame pismo toženka na pošti od 26.3.2006 dalje v roku 15 dni, saj se bo sicer štelo, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno to obvestilo (141. člen ZPP). Tako se izkaže, da je vročevalec pravilno izpolnil vročilnico in da je vročilnica sestavljena v skladu s 140. in 141. členom ZPP. Ker je vsebina vročilnice javna listine, pritožba pa ne ponudi protidokaza, dokazuje resničnost tistega, kar se v listini potrjuje ali določa (224. člen ZPP).

Na koncu je treba pritožbi še odgovoriti, da je tudi toženka podala sicer prepozni odgovor na tožbo skupaj s tožencem (list. št. 11) in v odgovoru ni navajala, da tožbe ne bi prejela. Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da je odgovor na tožbo vložen prepozno.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno izdalo zamudno sodbo in pri tem ni zagrešilo kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo potrditi (353. člen ZPP).

Tožeča stranka je priglasila stroške za odgovor na pritožbo. Odločitev o stroških temelji na 165. in 154. členu ZPP. Pritožnik ni uspel, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi teh zadev.