Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 451/2015

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.451.2015 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plačilo odškodnine neizkoriščen tedenski počitek misija vojska tedenski počitek odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Višje delovno in socialno sodišče
9. julij 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v 15 dneh plačati znesek 4.840,00 EUR iz naslova odškodnine za neizkoriščen letni dopust z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2011 do plačila (točka I izreka sodbe) ter da mu mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti njegove stroške postopka v znesku 11,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka II izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.), tj. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da 53. člen Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV; Ur. l. RS, št. 68/2007) določa, da je treba tedenski počitek pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (v nadaljevanju: pripadnikov SV) prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere, saj v resnici njihovo pravico do tedenskega počitka omejuje oz. izključuje. Posebna ureditev delovnega časa na misiji nujno pomeni tudi posebno ureditev tedenskega počitka, drugi odstavek 53. člena ZSSloV pa iz tega razloga uvaja nov pravni pojem, tj. pravico do potrebnega počitka. Potreben počitek ne pomeni, da je lahko pripadnik 24 ur neprekinjeno odsoten z dela, ne da bi bil vsaj dosegljiv oz. v pripravljenosti. Ker je imel tožnik pravico le do počitka, ki mu ga je tožena stranka glede na naravo dela lahko zagotovila, bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati, kakšne so bile razmere na mirovni misiji v C.. Iz tožnikovih navedb izhaja, da mu je bil potreben počitek zagotovljen, čeprav ne na način, ki si ga je želel, saj to na misiji ni izvedljivo. Namen določbe 53. člena ZSSloV je razviden tudi iz sistematike predpisov, ki urejajo pravico do tedenskega počitka, saj je edino logično, da ZSSloV, kot specialni zakon v razmerju do Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in nadalj.), pravico do tedenskega počitka ureja drugače kot ZDR, sicer ureditev v ZSSloV ne bi bila potrebna. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do mednarodnih in nacionalnih pravnih okvirov izvajanja mirovne misije. Pravne obveznosti naše države določa Resolucija Varnostnega sveta ..., ki ima enako pravno veljavo kot ratificirane mednarodne pogodbe in državam udeleženkam misije nalaga stalno preventivno delovanje v smeri ohranjanja miru in varnosti na območju B.. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da za poseg v pravico tožnika do tedenskega počitka ni pravne podlage, saj tretji odstavek 53. člena ZSSloV izrecno določa, da se delovni čas pripadnikov SV, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe v skupna ali druga poveljstva in enote izven države, ravna po pravilih, ki veljajo za druge pripadnike takega poveljstva ali enote. Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju, je v sodbi opr. št. Pd 32/2014 z dne 14. 11. 2014 zavzelo stališče, da je bila pripadniku tudi v primerih, če se je moral udeležiti postroja, čistiti orožje, vzdrževat opremo itd., zagotovljena pravica do počitka pod pogojem, da je bil prost svojih siceršnjih obveznosti (podobno tudi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v zadevi opr. št. I Pd 740/2013 z dne 7. 1. 2015). Priča A.A. je izpovedala, da prav posebne razmere na misiji pripadnikom SV onemogočajo, da bi se, tudi ko niso na odrejeni nalogi, počutili "kot na dopustu". Skladno z določbami Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.) in Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: Uredba) pripadniki SV niso upravičeni do plačila za delo preko polnega delovnega časa (tako tudi sodba in sklep VDSS opr. št. Pdp 264/2014), zato tožniku plačilo za dejansko delo na sedmi dan v tednu ne pripada. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke, da imajo pripadniki SV na misijah tudi pravico do posebnega dopusta ter pravico do počitka v obliki 96 urne odsotnosti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev neutemeljeno oprlo na določbe Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini. Pravilnik je predpis ministrstva, ki na izviren način ureja pravice in obveznosti vojaških oseb na mednarodnih operacijah in misijah, Ustava Republike Slovenije (URS; Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadalj.) pa v 154. členu določa, da morajo biti vsi predpisi, preden začnejo veljati, objavljeni v Uradnem listu RS. Ker pravilnik v Uradnem listu ni bil objavljen, nima pravnih učinkov (tako tudi VDSS v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 813/2012). Poleg tega določbe pravilnika niso skladne z določbo 53. člena ZSSloV, ki je višji in kasnejši predpis, zato ga sodišče prve stopnje sploh ne bi smelo uporabiti (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. II Ips 36/2005). Sodišče prve stopnje je napačno odmerilo višino odškodnine za dneve neizkoriščenega tedenskega počitka. Tožnikova mesečna plača na misiji je znašala 4.211,92 EUR, sodišče prve stopnje pa mu je za 25 dni prisodilo kar 4.840,00 EUR odškodnine. ZObr in Uredba ne dajeta pravne podlage za različno vrednotenje "navadnega" dneva na misiji in dneva, ko ima pripadnik SV pravico do tedenskega počitka. V skladu z 98c. členom ZObr je plača pripadnika SV enaka, ne glede na to, koliko ur v resnici dela. Vlada RS je v 6. do 10. členu Uredbe predpisala način obračunavanja plače pripadnika SV v primeru opravljanja vojaške službe na misiji manj kot 30 dni v mesecu in s tem posredno uredila možnost določitve plačila za en dan na misiji. Tožniku za vsak dan napotitve pripada plačilo v znesku 47,06 EUR (glede na naziv - vojak II), 40,00 EUR dodatka za nevarnost, 33,00 EUR dodatka za nevarne naloge in 10,00 EUR dodatka za posebne pogoje bivanja, kar skupno znaša 130,06 EUR. Poenostavljeno, sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri višine odškodnine tožnikovo mesečno plačo deliti s povprečnim številom dni v mesecu (30 dni), dobljeni znesek pa pomnožiti s številom neizkoriščenih dni tedenskega počitka (25 dni). Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je ugotovilo pravilno in popolno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da se v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do njenih navedb, da imajo pripadniki SV na mirovnih misijah, poleg pravice do tedenskega počitka, pravico tudi do posebnega dopusta in pravico do počitka v obliki 96 urne odsotnosti. Po vsebini gre za pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje te navedbe zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za ločene delovno pravne institute, ki jih ne moremo enačiti s pravico do tedenskega počitka (peti odstavek 9. točke obrazložitve sodbe).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik kot pripadnik SV od 28. 3. 2011 do 25. 10. 2011 napoten na opravljanje nalog na mirovno operacijo "..." v C.. V tem individualnem delovnem sporu je od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine iz naslova neizkoriščenega tedenskega počitka v znesku 4.840,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je njegovemu tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.

8. Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZDR ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Po določbi tretjega odstavka istega člena se minimalno trajanje tedenskega počitka upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni, iz česar izhaja, da mora imeti delavec v obdobju 14 zaporednih dni najmanj dvakrat po 24 neprekinjenih ur počitka. Pravico do tedenskega počitka ureja tudi ZObr, ki v drugem odstavku 97f. člena določa, da ima delavec praviloma med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, v obdobju sedmih zaporednih dni pa ima, poleg pravice do dnevnega počitka, praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. V 53. členu ZSSloV je nadalje določeno, da je pri opravljanju vojaške službe delovni čas pripadnikov v skladu z ZObr odvisen od vrste, namena, obsega in zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo pripadniki, med opravljanjem vojaške službe izven države pa je delovni čas pripadnikov lahko neenakomerno razporejen tudi glede na letno, mesečno, tedensko in dnevno povprečje ur delovne obveznosti, predpisano za opravljanje vojaške službe v državi. O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik. Ta mora pripadnikom med opravljanjem vojaške službe izven države omogočiti potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevnih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Delovni čas pripadnikov, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe v skupna ali druga poveljstva in enote izven države, se odredi glede na pravila, ki veljajo za druge pripadnike takega poveljstva ali enote.

9. Eden od vidikov uresničevanja ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS je, da morajo sodišča v enakih primerih odločati enako. Pritožbeno sodišče se je do povsem enakih pravnih vprašanj, kot se postavljajo v tem sporu, opredelilo v sklepu opr. št. Pdp 1587/2014 z dne 2. 4. 2015 in sodbi opr. št. Pdp 294/2015 z dne 3. 6. 2015. Tudi v navedenih zadevah je šlo za vprašanje plačila odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka pripadnikom SV na mednarodni mirovni misiji.

10. V zgoraj navedenih zadevah je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah in mirovnih operacijah v tujini. Določbe drugega odstavka 53. člena ZSSloV o tem, da mora nadrejeni poveljnik med opravljanjem vojaške službe izven države pripadnikom omogočiti potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih, namreč ni mogoče tolmačiti na način, da pripadnikom SV tedenski počitek sploh ne pripada. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, iz te določbe izhaja le, da ga je treba prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere. Kaj takšnega ne izhaja niti iz določbe prvega odstavka 53. člena ZSSloV o tem, da je med opravljanjem vojaške službe izven države delovni čas pripadnikov lahko neenakomerno razporejen glede na letno, mesečno, tedensko in dnevno povprečje ur delovne obveznosti, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da tožena stranka na mirovni operaciji v C. tožniku tedenskega počitka ni bila dolžna zagotoviti.

11. Ob upoštevanju stališča, da iz določbe 53. člena ZSSloV ne izhaja, da pripadniku SV na misiji v tujini tedenski 24 urni počitek ne pripada, je brezpredmetno pritožbeno opozarjanje, da določbe Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini z dne 12. 5. 1997 (B3) niso skladne z določbo 53. člena ZSSloV ter, da pravilnik ni bil predhodno objavljen v Uradnem listu RS, zaradi česar ga v tem sporu ni mogoče uporabiti. Poleg tega pravna podlaga za odločitev v tem sporu sploh niso določbe Pravilnika, saj je ob ugotovitvi, da tožena stranka tožniku ves čas, ko se je nahajal na misiji v tujini, ni omogočala izrabe dneva tedenskega počitka, tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine treba ugoditi že na podlagi zgoraj citiranih določb 156. člena ZDR in 97f. člena ZObr.

12. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožnik ni upravičen do tedenskega počitka zaradi obveznosti, ki jih državam udeleženkam nalaga Resolucija Varnostnega sveta ZN ..., sprejeta leta 1999. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je zagotavljanje stalnega in neprekinjenega preventivnega delovanja obveznost države udeleženke, ta obveznost pa tožene stranke ne odvezuje spoštovati zakonskih določb, ki se nanašajo na zagotavljanje tedenskega počitka pripadnikom SV.

13. Med strankama ni bilo sporno, da bi tožniku ob stališču, da pripadniku SV na misiji v tujini pripada tedenski 24 urni počitek, na mirovni operaciji v C. pripadalo 25 dni tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje se je pri odmeri višine odškodnine iz tega naslova oprlo na pravilno pravno podlago, tj. na drugi odstavek 98c. člena ZObr, v skladu s katerim se pripadniku SV, ki v miru opravlja vojaško službo oz. službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Ker je navedeno določbo pri izračunu višine odškodnine, ki ga je napravil v tožbi, upošteval tudi tožnik, je sodišče prve stopnje temu izračunu utemeljeno sledilo. Tožnik je znesek svoje mesečne neto plače na misiji (4.211,92 EUR), delil s 174 (urami), tako dobljeno vrednost urne postavke (24,20 EUR) pa je nato - ker ima povprečen delovni dan 8 ur - pomnožil s številom 8. Na ta način je izračunal vrednost posameznega dneva prikrajšanja, ki znaša 193,60 EUR, glede na to, da bi mu morala tožena stranka na misiji v C. zagotoviti skupno 25 dni tedenskega počitka, pa je iz tega naslova zahteval 4.840,00 EUR odškodnine (193,60 EUR x 25 dni). Pritožbeno sodišče se s takšnim načinom odmere odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka strinja, saj sodišča tudi v primeru odmere denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust izhajajo iz plače delavca za en delovni dan, izračunane na podlagi podatka o številu delovnih ur po plačilni listi. Ker drugi odstavek 98c. člena ZObr določa, da se plača pripadnika SV na misiji v tujini obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno, tožena stranka neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje višino odškodnine moralo odmeriti tako, da bi tožnikovo mesečno plačo delilo s povprečnim številom dni v mesecu, nato pa ta znesek pomnožiti s številom dni neizkoriščenega tedenskega počitka. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da pravno podlago za odmero odškodnine v obravnavani zadevi predstavlja četrti odstavek 6. člena Uredbe, saj obračun plače za vsak dan napotitve v skladu s to določbo pride v poštev le v primeru, če pripadnik SV vojaško službo oziroma službo izven države opravlja manj kot mesec dni.

14. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem sporu niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia